Inšpekcijski nadzor

Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov z namenom zagotavljanja zakonitega, strokovnega in učinkovitega delovanja javnih in zasebnih subjektov. Izvajajo ga inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. V Sloveniji deluje več inšpekcijskih organov, razporejenih po različnih področjih. Vsak ima svojo pristojnost in nadzoruje delovanje subjektov glede na zakonsko določene naloge.

Inšpekcijski postopek

Inšpekcijski postopek je poseben upravni postopek, ki se začne in vodi po uradni dolžnosti. Temeljni namen inšpekcijskega postopka je nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov ter zagotavljanje njihovega spoštovanja v praksi.

Poznamo dve vrsti nadzora: inšpekcijski nadzor in notranji upravni nadzor nad poslovanjem državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti.

Postopek je sestavljen iz dveh delov:

inšpekcijskega upravnega postopka, v katerem inšpektorji izvajajo nadzor in sprejemajo ukrepe za odpravo nepravilnosti,
inšpekcijskega prekrškovnega postopka, kadar inšpektorji ugotovijo, da je bila storjena kršitev, za katero je predpisana prekrškovna sankcija.

Pri svojem delu inšpektorji uporabljajo predvsem naslednje predpise:

Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN),
Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP),
Zakon o prekrških (ZP-1),
ter različne področne predpise, ki urejajo posamezna področja (kot primer: gradbeništvo, okolje, delo, varnost hrane, zdravstvo, šolstvo, varstvo potrošnikov in drugo).

Stranka v postopku

Stranka v inšpekcijskem postopku je zavezanec, torej oseba, nad katero se izvaja nadzor.

Prijavitelj oziroma pobudnik postopka (na primer državljan, ki opozori na nepravilnost) nima statusa stranke. Inšpektor mora prijavitelja oziroma pobudnika na njegovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka.

Pristojnosti inšpektorja

Inšpektorji so uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Njihova pooblastila so na primer: pregled prostorov, objektov, naprav, delovnih sredstev, lahko vstopijo na zemljišča fizičnih in pravnih oseb, pregledajo poslovne knjige, pogodbe, listine in ostalo dokumentacijo, zaslišujejo stranke, priče in izvedence, zasežejo predmete in opravijo navidezen nakup na način, ki je določen v zakonu. Inšpektorji odrejajo ukrepe v ureditvenih in prepovednih odločbah, pa tudi v zapisnikih, če tako določa zakon.

Posebnosti postopka

Inšpekcijski postopek je načeloma hiter in učinkovit, saj je njegov namen predvsem odprava nepravilnosti in zagotavljanje zakonitosti, ne pa reševanje sporov med strankami.

Inšpekcijski organi na državni ravni

V Republiki Sloveniji je 31 inšpekcijskih organov oziroma inšpekcij na državni ravni, ki so organizirani kot:

državni organ,
vladna služba, znotraj katere deluje inšpekcija,
javne agencije, v okviru katerih delujejo inšpekcije,
inšpektorati kot organi v sestavi ministrstev in
organi v sestavi, znotraj katerih delujejo inšpekcije.

Inšpekcijski nadzor na lokalni ravni

Poleg državnih inšpekcij nadzor na lokalni ravni izvajajo tudi občinske in medobčinske inšpekcije. Te na podlagi Zakona o lokalni samoupravi izvajajo nadzor nad spoštovanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Občinske in medobčinske inšpekcije prav tako izvajajo nadzor nad izvajanjem zakonov, če so v njih določene kot nadzorni organ.

Njihovo delo temelji na Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), ki določa pravila in postopke za vse inšpekcijske organe. Po ZIN-u se določbe zakona uporabljajo tudi za občinske inšpekcije, razen če zakon o lokalni samoupravi ali drug zakon določa drugače. To pomeni, da morajo občinski inšpektorji pri svojem delu upoštevati tako splošne določbe ZIN-a kot posebne občinske predpise.