Novice

Inšpektorat za delo opozarja, da je delodajalec dolžan delavcu izplačati regres najkasneje do 1. julija tekočega leta, in to, poudarja inšpektorat, velja tudi letos, saj intervencijski ukrepi niso z ničemer posegli v ureditev pravice do regresa za letni dopust. Delavci so torej ne glede na morebitno vključenost v intervencijske ukrepe upravičeni do regresa za letni dopust, kot je določeno v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi pa lahko določata celo višji znesek regresa za letni dopust, do katerega je upravičen delavec.

Inšpektorat za delo opominja delodajalce in delavce, da opozorila oziroma podpisovanje izjav, po katerih delavci ne smejo zapuščati Republike Slovenije v času koriščenja letnega dopusta, ne morejo imeti neposrednega pravnega učinka. Tudi enostransko odrejanje letnega dopusta v času odrejene karantene po vrnitvi v Republiko Slovenijo ni dopustno. Letni dopust se lahko koristi le v dogovoru med delavcem in delodajalcem. Le delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo.

Po spletu so se pojavila obvestila nekaterih delodajalcev, v katerih zaposlene opozarjajo, da ne smejo zapuščati države Republike Slovenije tudi v času koriščenja letnega dopusta. Delavce opozarjajo, da če zaradi karantene ali zaprtja meja ne bodo pravi čas prišli nazaj, bodo njihovo odsotnost šteli kot hujšo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere lahko izredno odpovejo pogodbo o zaposlitvi. V nadaljevanju podajamo odziv ministrstva na tovrstne zapise in vprašanja v zvezi s tem.

Objavljamo pogosta vprašanja in odgovore o ukrepih povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in subvencije za krajši delovni čas po Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE). Oba ukrepa sta namenjena ohranjanju čim več delovnih mest.

Ukrepi s področja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, sprejetih za čas epidemije, s 1. junijem oziroma s preklicem epidemije COVID-19, niso več v veljavi. Objavljamo odgovore na najpogostejša vprašanja glede odsotnosti z dela zaradi višje sile, kot je npr. za primer varstva otroka, ki ne sme v vrtec ali šolo ali v primeru odrejene karantene. Delavec naj v primeru nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile delodajalca obvesti o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti. Dodatno objavljamo aktualne informacije glede regresa in letnega dopusta.

Na podlagi Sklepa o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), je ponovno mogoč vstop v poslovne prostore Inšpektorata za delo.

Inšpektorat za delo obvešča delodajalce, da obveščanje o preklicu dela na domu ni potrebno.

Letošnji svetovni dan varnosti in zdravja pri delu je namenjen razglašeni pandemiji ter trenutno najpomembnejšemu dejavniku tveganja, ki se pojavlja v družbenem življenju ter tudi pri izvajanju delovnih procesov delodajalcev, in sicer varovanju zdravja delavcev pred okužbami in širjenjem najnovejšega koronavirusa. Mednarodna organizacija dela se je odločila, da svetovni dan varnosti in zdravja pri delu 2020 poimenuje "Ustavite pandemijo: Varnost in zdravje pri delu lahko rešita življenje".

Ponovno smo ažurirali in dopolnili dokument s ključnimi informacijami in odgovori na pogosta vprašanja glede uveljavljanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin zaradi zmanjšanja širjenja koronavirusa SARS-CoV-2. Dokument je dopolnjen tudi z ukrepi na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Odgovore na vprašanja, ki nam jih najpogosteje zastavljate, bomo še naprej sproti dopolnjevali. Tako delodajalce kot zaposlene pozivamo k strpni medsebojni komunikaciji in k temu, da delavec in delodajalec čim več rešitev dogovorita skupaj.

Na Inšpektoratu za delo smo bili seznanjeni z domnevnimi zlorabami, povezanimi s prenehanjem delovnega razmerja tujcem, ki na delo niso mogli priti zaradi sicer opravičljivih razlogov (karantena, odhod v tretjo državo, kjer imajo stalno prebivališče, in posledično nezmožnost vrnitve).

Inšpektorat za delo opozarja, da je delodajalec odgovoren za varno in zdravo delo delavcev ter sprejetje in izvajanje vseh potrebnih ukrepov v ta namen tudi v trenutnih epidemioloških razmerah, pri čemer je dolžan tudi pridobiti ter upoštevati usmeritve in priporočila medicinske stroke in ukrepe vlade, namenjene zaščititi delavcev pred okužbo.

Za zakonito opravljanje dela mora obstajati ustrezna pravna podlaga, na podlagi katere se takšno delo lahko tudi opravlja. Delovno razmerje je osnovna oblika za opravljanje dela, ki jo ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). Gre za razmerja, ki se sklepajo s pisno pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti.

Inšpektorat za delo te dni izvaja poostren nadzor glede izvajanja ukrepov pri delodajalcih za preprečevanje širjenja novega koronavirusa in zagotavljanja zdravja delavcev ter glede zagotavljanja njihove pravne varnosti v aktualnih epidemioloških razmerah.

Ponovno smo ažurirali in dopolnili dokument s ključnimi informacijami in odgovori na pogosta vprašanja glede uveljavljanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin zaradi zmanjšanja širjenja koronavirusa SARS-CoV-2. Odgovore na vprašanja, ki nam jih najpogosteje zastavljate, bomo še naprej sproti dopolnjevali. Tako delodajalce kot zaposlene pozivamo k strpni medsebojni komunikaciji in k temu, da delavec in delodajalec čim več rešitev dogovorita skupaj.

Inšpektorat za delo opozarja delavce, da naj ne podpisujejo sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če tega dejansko ne želijo. V takšnem primeru delavcu namreč ne pripada nadomestilo za brezposelnost (ki ga ureja Zakon o urejanju trga dela; ZUTD), niti odpravnina (razen v primeru upokojitve).

Inšpektorat RS za delo v aktualni situaciji epidemije poudarja, da predstavlja delo na domu učinkovito rešitev za preprečevanje širjenja koronavirusa SARS-CoV-2. Delo od doma je načeloma opredeljeno v členih od 68 do 72 ZDR-1, 169. člen ZDR-1 pa omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja dela na drugem kraju, tudi od doma, zaradi izjemnih okoliščin, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi. Kraj dela, določen s pogodbo o zaposlitvi, se lahko začasno spremeni tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo izjemne okoliščine in to z izdajo odredbe o delu na domu.

Opozarjamo, da začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga - čakanje na delo doma - kot jo določa 138. člen ZDR-1, ni treba prijaviti Inšpektoratu za delo.

Inšpektorat za delo je v zadnjih dneh prejel več prijav, da delodajalci v svojih delovnih procesih ne izvajajo predvidenih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom ali pa so ti ukrepi delni in pomanjkljivi. Povečuje se tudi število prijav s področja zagotavljanja pravne varnosti delavcev.

Glede na to, da na Inšpektoratu za delo prejemamo vrsto vprašanj in prijav glede odrejanja letnega dopusta ob trenutni epidemiološki situaciji v Sloveniji poudarjamo, da delodajalec ne sme zgolj enostransko odrejati letnega dopusta. Opozarjamo na okoliščine, ki jih mora upoštevati delodajalec pri odločanju o času izrabe letnega dopusta, ki jih določa 163. člen ZDR-1.

Urejen delovnopravni status delavcev, ki se pri delodajalcih vključujejo v njihove delovne procese, vsekakor predstavlja pomemben dejavnik, ki močno vpliva na položaj teh delavcev. Pri tem ne smemo pozabiti tudi drugih vidikov urejenega razmerja z delavci, še zlasti zagotavljanja njihove varnosti in zdravja pri delu. Delavcem z urejenim statusom zakonodaja zagotavlja pravice, ki so povezane z njihovo varnostjo in zdravjem pri delu, istočasno pa delodajalcem obveznosti s tega področja.