Vlada je na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika. V času uporabe Stvarnopravnega zakonika so se pokazale določene pomanjkljivosti oziroma možnosti za izboljšanje, zato je Ministrstvo za pravosodje pristopilo k pripravi sprememb.

Predvsem glede na odziv prakse, ki omenjeni zakonik ocenjuje kot dober, je bil pristop k spremembam zadržan, v ustaljene institute z besedilom nismo posegali, s spremembami pa nadgrajujemo predvsem tiste institute, za katere se je tudi v sodni praksi pokazalo, da brez ustrezne normativne spremembe ureditev družbenih razmerij ni možna, ter tistih, ki niso več sledili poslovnemu prometu oziroma zavirajo njegov nadaljnji razvoj.

Predlagane spremembe stvarnega prava po eni strani tako sledijo potrebam poslovnega prometa, po drugi strani pa bodo predlagane dopolnitve etažne lastnine in nova ureditev povezanih nepremičnin omogočile ureditev razmerij, ki se v poslovni in življenjski praksi že oblikujejo, vendar s pomočjo drugih, za to manj primernih institutov stvarnega prava. S predlogom zakona se odpravljajo tudi nekatere nedoslednosti in pomanjkljivosti veljavne ureditve.

Poglavitne rešitve, ki jih Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika prinaša, so: opredelitev, da živali niso stvari, ampak živa bitja, prenova oziroma dograditev etažne lastnine in etažni lastnini podobnih položajev, prenova registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, spremembe na področju nepravih stvarnih služnosti v javno korist in stavbne pravice.

Vlada je določila besedilo Resolucije o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021«, ki je podlaga za nacionalne ukrepe in enovit strateški načrt za izpolnjevanje Skupne kmetijske politike. 

Za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano določilo naslednje cilje: zagotavljanje visokih standardov varne in kakovostne hrane; učinkovita raba in dostopnost virov; primerljiv dohodkovni položaj, stabilnost dohodka; krepitev agroživilskih verig in izboljšanje položaja kmeta v verigi; spodbujanje pridelave in porabe hrane z višjo dodano vrednostjo; krepitev tržne naravnanosti in podjetništva; spodbujanje generacijske prenove; ohranitev proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč.

Za uresničitev cilja trajnostno upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin, se med drugim stremi k zmanjšanju negativnih vplivov na vodo, tla in zrak; blaženje podnebnih sprememb, varovanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju kmetijske kulturne krajine ter zagotavljanju dobrobiti živali.

Z vidika dviga kakovosti življenja in gospodarske aktivnosti na podeželju pa so cilji tudi spodbujanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, krepitev lokalnih pobud in medpanožnega sodelovanja ter krepitev navezave turizma na kakovostno hrano iz lokalnega okolja, ženske na podeželju in skrb za ranljive skupine.

Ne nazadnje pa horizontalni cilj zahteva krepitev raziskovalne podpore za razvoj kmetijstva in podeželja, učinkovit prenos znanja do končnih upravičencev, učinkovit sistem AKIS (Agricultural Knowledge and Innovation Systems) oziroma sistem znanja in inovacij na področju kmetijstva.