Slovenija ima dobro razvit sistem varstva in zaščite otrok, ki je usklajen z mednarodnimi standardi in zagotavlja visoko raven uresničevanja pravic in blaginje vseh otrok. Mednarodne primerjave s tega področja Slovenijo uvrščajo visoko, pogosto kar v sam vrh različnih lestvic, meritev in kazalnikov: 

• na 4. mesto med državami, kjer stopnja tveganja revščine in socialne izključenosti otrok najnižja (Poročilo Eurostata za leto 2015)
• 6. mesto med 27 evropskimi državami na Indeksu blaginje otrok
• 9. mesto med 41 najbolj razvitimi državami sveta glede pravičnosti do otrok (Poročilo Unicef o leta 2016)
• 11. mesto med 181 državami na Indeksu otrokovih pravic 
• na 20. mesto med 197 državami o dostopu otrok do pravnega varstva (Mednarodna nevladna organizacija Child Rights International Network poročilo 2016).

Vlada RS je tudi v zadnjem obdobju sprejela vrsto odločitev in zagotovila izvajanje aktivnosti, ki so namenjene izboljšanju položaja in življenja otrok, med njimi: Družinski zakonik, katerega temeljno načelo je uveljavljanje temeljne koristi otroka; Zakon o varuhu človekovih pravic, ki vsakemu otroku zagotavlja pravico do zagovornika, ki otroku nudi strokovno pomoč; Resolucijo o družinski politiki 2018 – 2028, ki prinaša usmeritve in ukrepe za uresničevanje otrokovih pravic na ključnih področjih.

Področje zaščite in kakovosti življenja otrok je treba nenehno izboljševati, saj beležimo še veliko kršitev pravic: revščina, neenake možnosti za izobraževanje, zlorabe in nasilje, slabši dostop do pedopsihiatrične oskrbe, dramatičen osip romskih otrok v osnovnih šolah, pomanjkljiva zaščita in oskrba otrok migrantov, še zlasti otrok brez spremstva.

Dodatni napor je treba vložiti tudi v oskrbo in zaščito pravic otrok, ki so še zlasti ranljivi: otroci s posebnimi potrebami, socialno šibkejši, pripadniki manjšin, otroci, ki doživljajo nasilje, otroci migrantov, Romi in Sinti, otroci beguncev in otroci, ki so žrtve trgovine z ljudmi.

Položaj otrok je odvisen tudi od tega, v kateri regiji živijo. Regijski indeks blaginje otrok (ki omogoča primerjavo med regijami glede na deset področij in 40 kazalnikov ter primerjavo blaginje deklic in dečkov) za leto 2015 kaže, da je blaginja otrok najvišja v gorenjski, osrednje-slovenski in posavski regiji, najnižja pa v obalno-kraški, pomurski in zasavski regiji. Indeks služi kot podlaga za načrtovanje ukrepov na vladni in lokalni ravni, ki bodo usmerjeni z zmanjševanje teh razlik.

Otroci so vse bolj vključeni v sprejemanje odločitev na področjih, ki jih zadevajo. V razpravo o pomembnih vsebinah, ki bodo vključene v nov Program za otroke 2020 - 2025, ki je v pripravi, so bili vključeni otroci z cele Slovenije. Kot najpomembnejša področja so bila prepoznana: enake možnosti za vse otroke, življenje brez nasilja, življenje brez diskriminacije.

Pri zagotavljanju zaščite in varovanja pravic otrok vlada RS partnersko sodeluje z nevladnimi organizacijami, pri čemer so še zlasti dejavni: Unicef Slovenija (zagovorništvo otrokovih pravic, UNICEFove varne točke, Otrokom prijazna mesta, Junior ambasadorji ), Zveza prijateljev mladine Slovenije (TOM – Telefon za otroke in mladostnike®, Otroški parlamenti®, Središče ZIPOM, Teden otroka®) in Pravno-informacijski center PIC (pravna zaščita otrok, še zlasti ranljivih skupin in iskanje pravno sistemskih rešitev za otroke ).