Slovenija in Italija o pripravah akcijskega načrta za strateško partnerstvo

Sogovornika sta poudarila reden in odprt dialog ter partnerske odnose med Slovenijo in Italijo. Posebno pozornost sta namenila dogovoru o nadgradnji dvostranskega sodelovanja v strateško partnerstvo. »Nadgradnja dvostranskega sodelovanja v smislu strateškega partnerstva, o katerem sta se oktobra letos dogovorila predsednika vlad Slovenije in Italije, Janez Janša in Giorgia Meloni, bo ključnega pomena za nadaljnjo okrepitev že tako bogatih in tesnih odnosov dveh sosed, zaveznic in prijateljic,« je poudarila državna sekretarka Weingerl Požar. Slovenija se zavzema, da bi strateško partnerstvo zajemalo področja povezljivosti, obrambe, kibernetske varnosti, migracij, znanosti, izobraževanja, kulture, gospodarstva, inovacij, konkurenčnosti, gospodarske varnosti, infrastrukture, prometa, okolja, kmetijstva, gozdarstva, prehrane in ribištva.

Državna sekretarka Weingerl Požar je posebej poudarila pomen rednega zasedanja Koordinacijskega odbora ministrov kot osrednjega mehanizma za usklajevanje in krepitev dvostranskega sodelovanja na različnih področjih. Slovenija si prizadeva za vsebinsko ambiciozno naslednje zasedanje, ki bo priložnost za pregled uresničevanja skupnih zavez in dogovor o konkretnih nadaljnjih korakih. »Koordinacijski odbor ministrov je pomemben instrument našega sodelovanja z Italijo, saj omogoča, da politični dialog pretvorimo v konkretne projekte in rezultate. Želimo si, da bi naslednje zasedanje dalo nov zagon sodelovanju na področjih, ki so v skupnem interesu obeh držav in njunih državljanov,« je povedala državna sekretarka Weingerl Požar.

Koordinacijski odbor med obema državama je bil ustanovljen s podpisom Memoranduma o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike 14. maja 2007 v Bruslju. Zadnje zasedanje je potekalo 29. oktobra 2024 na Brdu pri Kranju. Odbor predstavlja pomemben okvir za usklajevanje dela pristojnih ministrstev obeh držav in spremljanje napredka pri uresničevanju skupnih prioritet.

Sogovornika sta se strinjala o pomenu odprtega dialoga glede položaja obeh manjšin. Slovenska stran je izrazila pričakovanje, da se bodo nadaljevala prizadevanja za iskanje sistemskih rešitev preostalih odprtih vprašanj, na katera opozarja slovenska manjšina v Italiji. Državna sekretarka Weingerl Požar je pozdravila povečanje finančnih sredstev za leti 2026 in 2027, ki jih je Italija namenila za zaščito slovenske manjšine: »To je pozitiven korak, ki odraža iskreno namero o krepitvi dobrega dvostranskega sodelovanja med dvema sosednjima državama, ki že odlično sodelujeta tako na politični ravni kot na področju gospodarstva.«

Konzultacije so bile namenjene tudi izmenjavi mnenj o osrednjih zunanjepolitičnih temah, s poudarkom na ruski agresiji na Ukrajino in razmerah na Zahodnem Balkanu. Državi delita poglede do vojne v Ukrajini. Slednja še naprej potrebuje močno evropsko podporo, pritisk na Rusijo se mora nadaljevati, prav tako pa je pomembno, da EU nastopa enotno in z enim glasom. Glede Zahodnega Balkana je bila izražena podpora naporom Črne gore in Albanije na njuni poti v EU ter čimprejšnjemu zaključku vseh predpristopnih postopkov. Pri tem se ne sme pozabiti na Severno Makedonijo. Sogovornika sta se tudi zavzela za mirno in demokratično tranzicijo v povolilni Srbiji. Stabilna, demokratična in v EU usmerjena Srbija je pomembna za regionalno stabilnost in blaginjo. Reforme v državah kandidatkah ostajajo zelo pomembne.