Vlada v Jugovzhodni Sloveniji: konkretni dogovori za hitrejši razvoj regije

»Najmanj 30, 40 odprtih vprašanj, tudi večjih, bo dobilo svoje odgovore, časovnice pri projektih ali pa ponekod tudi že dokončne rešitve,« je ob obisku poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Osrednji del obiska se je začel z delovnim posvetom vlade v Metliki, sledila pa so srečanja predsednika vlade z župani in drugimi predstavniki regije. Ministrice, ministri in državni sekretarji so obiskali številne občine, podjetja ter izobraževalne in javne ustanove. Vlada je na delovnem posvetu obravnavala predhodno zbrane pobude občin in za številne projekte opredelila možne rešitve ter nadaljnje korake. Približno 40 odstotkov odprtih vprašanj se je nanašalo na infrastrukturo, okoli 30 odstotkov pa na okolje in prostor.

Prometna infrastruktura: 3. razvojna os ostaja prednostna naloga

Med ključnimi temami obiska so bile prometne povezave, predvsem gradnja južnega dela tretje razvojne osi, ki je pomembna za povezanost Bele krajine z Novim mestom in preostalo Slovenijo.

Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je z župani obravnaval prednostne prometne projekte in možnosti pospešitve njihove izvedbe. Za pododsek Osredek–Maline je bilo oktobra izdano integralno gradbeno dovoljenje, ki še ni pravnomočno, za pododsek Novo mesto vzhod–Osredek pa poteka ponovljeni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja.

V načrt razvojnih programov je vključenih 64 cestnih projektov v skupni vrednosti 817,4 milijona evrov. Za investicije na glavnih in regionalnih cestah v Jugovzhodni Sloveniji je v letu 2026 namenjenih 13,9 milijona evrov, za leti 2027 in 2028 pa je načrtovanih dodatnih 26 milijonov evrov. Pomembne so tudi načrtovane nadgradnje železniške infrastrukture in razvoj kolesarskih povezav.

Med obiskom so v Rosalnicah slovesno odprli obnovljeni odsek državne ceste Metlika–Božakovo. V okviru investicije v pogodbeni vrednosti približno 788 tisoč evrov so obnovili vozišče, uredili odvodnjavanje, prometno opremo in signalizacijo, občina pa je sočasno obnovila vodovodno omrežje in cestno razsvetljavo.

Izobraževanje in raziskave: nove naložbe in dogovori

Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević je z županom Mestne občine Novo mesto Gregorjem Macedonijem podpisal dogovor o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med državo in občino. Dogovor ureja lastništvo nepremičnin, ki jih uporabljajo izobraževalne ustanove, ter ustvarja pogoje za njihov dolgoročni razvoj.

Minister je v Šolskem centru Novo mesto položil temeljni kamen za novo telovadnico in obiskal raziskovalni inštitut Rudolfovo, kjer so mu predstavili načrte za širitev raziskovalnih zmogljivosti.

Pomemben mejnik za regijo je tudi ustanovitev Univerze v Novem mestu. Ob zaključku regijskega obiska je potekala slavnostna akademija ob njeni ustanovitvi, ki pomeni pomemben korak za razvoj visokega šolstva, raziskovalne dejavnosti in povezovanja znanja z gospodarstvom.

Zdravstvo: nove pridobitve za dostopnejšo zdravstveno oskrbo

V okviru regijskega obiska so v Črnomlju odprli satelitski urgentni center in severni prizidek zdravstvenega doma. Investicija je vredna več kot 4,1 milijona evrov, od tega je Ministrstvo za zdravje zagotovilo več kot tri milijone evrov sofinanciranja. V Splošni bolnišnici Novo mesto so slovesno odprli prenovljeni pediatrični oddelek, država pa je podprla tudi nakup sodobne medicinske opreme v vrednosti več kot 2,4 milijona evrov.

Minister za zdravje dr. Tadej Ostrc je obiskal tudi Zdravstveni dom Kočevje, kjer si je ogledal satelitski urgentni center in novi heliport, ki bo po pridobitvi potrebnih dovoljenj omogočal hitrejši prevoz življenjsko ogroženih pacientov. Naložba je vredna več kot milijon evrov, od tega je ministrstvo zagotovilo skoraj 800 tisoč evrov.

Nove pridobitve prispevajo k izboljšanju dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe prebivalcev Jugovzhodne Slovenije.

Okolje in prostor: vodooskrba, poplavna varnost in hitrejši postopki

Ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj je z župani obravnavala predvsem umeščanje razvojnih projektov v prostor, vodooskrbo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter zagotavljanje poplavne varnosti. Poudarila je prizadevanja za poenostavitev in skrajšanje postopkov, ki pogosto zavirajo izvedbo investicij.

Državni sekretar Peter Lovšin je med drugim obravnaval nadgradnjo vodovodnega sistema Suhe krajine, ki predvideva izboljšanje več kot 18 kilometrov vodovodnega omrežja in zanesljivejšo oskrbo s pitno vodo za 1.140 prebivalcev.

V Šentjerneju si je ogledal protipoplavne ureditve na povodju Kobile. V prvi fazi projekta, vredni 7,42 milijona evrov z DDV, so uredili približno tri kilometre struge, v drugi fazi pa je predvidena gradnja suhega zadrževalnika. Oba ukrepa bosta prispevala k zmanjšanju poplavne ogroženosti približno 280 prebivalcev.

Pogovori v občinah so bili namenjeni tudi širitvi gospodarskih con, urejanju komunalne infrastrukture in zagotavljanju pogojev za nadaljnji razvoj.

Varnost in vključevanje romske skupnosti

V okviru regijskega obiska sta v Šentjerneju potekala posveta z župani občin Jugovzhodne Slovenije in predstavniki Ljudske iniciative Dolenjske, ki se ju je udeležil tudi minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz.

Udeleženci so obravnavali zagotavljanje javnega reda in varnosti, bivanjske razmere romske skupnosti, vključevanje otrok v izobraževanje in socialno vključenost. Posebna pozornost je bila namenjena učinkovitejšemu ukrepanju zoper storilce povratnike ter sodelovanju policije, državnih organov in lokalnih skupnosti.

Gospodarski razvoj in naložbe v regijo

Vlada je posebno pozornost namenila ustvarjanju pogojev za nadaljnji gospodarski razvoj in izboljšanje javnih storitev. V okviru Dogovora za razvoj regij je predvidenih 20 projektov v skupni vrednosti 52,3 milijona evrov, predvsem na področju vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter trajnostne mobilnosti.

Pomemben del razvojnih prizadevanj ostajajo tudi spodbujanje gospodarskih naložb, izboljševanje širokopasovne povezljivosti ter odpravljanje administrativnih ovir, ki upočasnjujejo izvedbo projektov.

Jugovzhodna Slovenija: gospodarsko močna regija z razvojnimi izzivi

Jugovzhodna Slovenija je po številnih statističnih kazalnikih med najrazvitejšimi slovenskimi regijami. Odlikujejo jo močna predelovalna industrija, delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, visoka kupna moč prebivalstva, nizka brezposelnost ter pomembna vlaganja v raziskave in razvoj. Regija izstopa tudi po številu rojstev na tisoč prebivalcev.

Kljub ugodnim gospodarskim kazalnikom so med 21 občinami precejšnje razvojne razlike. Medtem ko imajo nekatera območja močno gospodarstvo in razvito infrastrukturo, se druga še vedno soočajo s pomanjkljivimi prometnimi povezavami, komunalno infrastrukturo in omejeno dostopnostjo posameznih javnih storitev.

Regijski obisk je potrdil pomen sodelovanja države in lokalnih skupnosti pri odpravljanju razvojnih razlik. Nadaljevanje infrastrukturnih projektov, krepitev javnih storitev ter vlaganja v znanje in gospodarstvo ostajajo ključne prednostne naloge za nadaljnji razvoj Jugovzhodne Slovenije.