Premier Janša: Z obiski na terenu iščemo konkretne rešitve za razvoj jugovzhodne Slovenije

Vlada je na delovnem posvetu obravnavala ključne pobude občin ter za številne projekte opredelila možne rešitve in nadaljnje korake.

Predsednik vlade je uvodoma izpostavil, da je jugovzhodna Slovenija po številnih statističnih kazalnikih med najrazvitejšimi slovenskimi regijami. Odlikujejo jo visoka kupna moč prebivalstva, največ rojstev na tisoč prebivalcev, visoka vlaganja v raziskave in razvoj ter močna predelovalna industrija.

»To je regija, ki ima največji delež predelovalne industrije med vsemi regijami. Ima delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, kar se seveda odraža tudi v neto plačah in kupni moči,« je poudaril predsednik vlade.

Ob tem je opozoril na velike razlike med 21 občinami v regiji. Medtem ko nekatere dosegajo izjemne gospodarske rezultate, se druge še vedno soočajo s pomanjkljivo prometno in komunalno infrastrukturo ter težavami pri zagotavljanju osnovnih življenjskih pogojev.

Vlada za odprta razvojna vprašanja išče konkretne rešitve

Predsednik vlade je poudaril, da je vlada obisk skrbno pripravila na podlagi predhodno zbranih pobud županov in drugih nosilcev razvoja v regiji. Ministri, ministrice in državni sekretarji so že dan pred osrednjim obiskom začeli številna srečanja na terenu, vlada pa je na delovni seji obravnavala odprta vprašanja razvoja regije.

»Vlada je šla čez vse in praktično za vsako od teh odprtih vprašanj, ki so jih navedli župani in nekateri drugi nosilci razvoja v regiji, smo našli odgovor oziroma potencialne rešitve,« je dejal predsednik vlade.

Po njegovih besedah bo v dveh dneh opravljenih več sto obiskov in pogovorov s predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarstva in drugih razvojnih institucij.

»Najmanj 30, 40 odprtih vprašanj, tudi večjih, bo dobilo svoje odgovore, časovnice pri projektih ali pa ponekod tudi že dokončne rešitve,« je poudaril.

V ospredju prometna infrastruktura in umeščanje projektov v prostor

Približno 40 odstotkov odprtih vprašanj, ki jih je obravnavala vlada, se nanaša na infrastrukturo, okoli 30 odstotkov pa na okolje in prostor.

Predsednik vlade je opozoril, da razvojne projekte pogosto zavirajo dolgotrajni administrativni in sodni postopki ter zapleti pri umeščanju v prostor. Po njegovih besedah takšne ovire pomenijo izgubljene razvojne priložnosti, zato bodo potrebne tudi sistemske spremembe.

Posebno pozornost je namenil gradnji tretje razvojne osi, ki je ključnega pomena za prometno povezanost Bele krajine in širše regije. Ob zapletih na posameznih odsekih je poudaril, da je treba omogočiti nadaljevanje projekta tam, kjer so za to izpolnjeni pogoji.

»Se bo pa začelo graditi drugje. In ta okvir, ki omogoča takšno nagajanje, bomo seveda skušali razgraditi tudi v sistemskem smislu, da se to ne bo dogajalo,« je dejal.

Bela krajina ni in ne bo pozabljena

Predsednik vlade je posebej izpostavil Belo krajino, kjer se je regijski obisk tudi začel. Poudaril je, da si vlada prizadeva za odpravo dolgoletnih razvojnih zaostankov in izboljšanje prometne ter druge infrastrukture.

»S tem je vlada oziroma tudi jaz osebno realiziral eno od pobud oziroma obljub, ki smo jih dali v preteklem času, da ta del Slovenije ne bo pozabljen,« je dejal.

Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo ob naslednjem obisku Bele krajine nekatera ključna infrastrukturna vprašanja že rešena.

»Ni pozabljen, ne bo pozabljen in verjamem, da ob naslednjem obisku tega dela Slovenije nekaterih ključnih odprtih vprašanj, vezanih na infrastrukturo, ne bo več, ker je zdaj skrajni čas, da jih rešimo.«

Za učinkovitejši regionalni razvoj tudi ustanovitev pokrajin

Predsednik vlade se je dotaknil tudi vprašanja regionalizacije Slovenije. Opozoril je, da statistične regije nimajo pristojnosti za reševanje številnih razvojnih vprašanj, ki presegajo zmogljivosti posameznih občin, hkrati pa niso primerna za neposredno reševanje na državni ravni.

Po njegovih besedah bo Slovenija morala doseči širše politično soglasje o ustanovitvi pokrajin, ki bi omogočile učinkovitejše načrtovanje in izvajanje regionalnih razvojnih projektov.

Predsednik vlade o znižanju DDV in zaščiti gospodinjstev pred visokimi cenami

V odgovorih na novinarska vprašanja je predsednik vlade spregovoril tudi o ukrepih za znižanje življenjskih stroškov. Ob predlogu sindikalnih central za znižanje DDV na osnovne življenjske potrebščine je poudaril, da možnost znižanja DDV na hrano in energente že vsebuje razvojni zakon.

»Če so za to, da so osnovna živila cenejša in da so energenti cenejši, potem naj podprejo zakon,« je dejal.

Pojasnil je, da je možnost znižanja DDV posebej pomembna v zimskem obdobju, ko je poraba energentov večja, mednarodne razmere pa lahko dodatno vplivajo na njihove cene. Po njegovih besedah bi vlada z ustrezno odobritvijo Evropske komisije pridobila dodaten instrument za blaženje cenovnih pritiskov.

Jedrska energija je del rešitve za energetsko samozadostnost Evrope

Na vprašanje o možnostih financiranja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško je predsednik vlade poudaril pomen jedrske energije za energetsko varnost, konkurenčnost gospodarstva in uresničevanje zelenega prehoda.

Ocenil je, da je bila ena ključnih napak evropske energetske politike v preteklosti izključevanje jedrske energije iz rešitev za doseganje energetske samozadostnosti, kar je po njegovem mnenju prispevalo k večji odvisnosti Evrope od uvoženih energentov.

»Jedrska energija ni več del problema. Je del rešitve, kot bi morala biti že od samega začetka,« je poudaril.

Ob tem je izpostavil, da so danes za financiranje jedrskih projektov na voljo tudi ugodni viri evropskih in komercialnih bank, zato po njegovem prepričanju gradnja drugega bloka ne zahteva uvajanja novih davkov.

»Slovenija lahko zgradi drugi blok jedrske elektrarne pod ugodnimi pogoji financiranja, brez tega, da bi to kratkoročno, srednjeročno ali dolgoročno dodatno obremenilo proračune gospodinjstev,« je dejal.

O referendumih, nasledstvenih vprašanjih in mednarodnih razmerah

Predsednik vlade je odgovarjal tudi na vprašanje o morebitni izvedbi dodatnih posvetovalnih referendumov 6. decembra. Pojasnil je, da je njihova razpis v pristojnosti državnega zbora, ki lahko o tem odloči z večino glasov poslancev.

Glede pogojevanja slovenske podpore vstopu Srbije v Evropsko unijo z vračanjem arhivskega gradiva je ponovil dolgoletno stališče Slovenije, da mora Srbija kot ena od držav naslednic nekdanje Jugoslavije urediti vprašanja nasledstva, vključno z vračanjem premoženja in arhivskega gradiva, ki pripada drugim državam naslednicam.

Na vprašanje o bančnem računu Roberta Goloba v Romuniji je predsednik vlade izrazil dvom o dosedanjih pojasnilih glede domnevne zlorabe identitete in ocenil, da bi lahko bile razkrite še dodatne informacije.

Ob koncu je komentiral tudi ameriške volitve in izrazil upanje, da bodo njihove posledice ugodno vplivale na nadaljnjo podporo Združenih držav Amerike Ukrajini ter na umirjanje cen energentov.

Predsednik vlade je ob zaključku obiska ponovno izpostavil pomen neposrednega sodelovanja vlade z občinami in drugimi nosilci razvoja. Konkretno reševanje odprtih vprašanj, odpravljanje administrativnih ovir in pospešitev infrastrukturnih projektov ostajajo osrednji cilji vladnih prizadevanj za razvoj jugovzhodne Slovenije.