Vlada ne podpira sprememb zakona o financiranju investicij v zdravstvo
Vlada predloga zakona ne podpira, saj ocenjuje, da predvideno povečevanje dodatnih letnih finančnih obveznosti ne povezuje dovolj jasno s pripravljenostjo investicijskih projektov, njihovo predvideno dinamiko izvedbe in srednjeročnim javnofinančnim načrtovanjem in zato ne zagotavlja učinkovitejšega izvajanja zdravstvenih investicij. Za uspešno izvedbo projektov je poleg zagotovljenega financiranja namreč ključna tudi njihova ustrezna pripravljenost, vključno s potrebno dokumentacijo, dovoljenji, jasno odgovornostjo vodenja projektov in postopki javnega naročanja.
Vlada sicer podpira vlaganja v javno zdravstveno infrastrukturo, sodobno medicinsko opremo in izobraževanje zdravstvenih kadrov. Gre za ključne pogoje za dostopno, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo ter boljše delovne razmere zaposlenih. Vendar morajo biti zakonsko določene finančne obveznosti povezane z izvedljivimi investicijskimi načrti, dejansko dinamiko projektov in zmožnostmi državnega proračuna.
Vlada meni, da ustreznejše rešitve in večje koristi za slovensko javno zdravstvo prinašata Predlog zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo (ZZSISZ-1) in Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, ki ju je Vlada Državnemu zboru predložila 23. oktobra 2026. Ta namreč zagotavljata celovitejšo in dolgoročno ureditev financiranja investicij v javno zdravstvo do leta 2036. ZZSISZ-1 določat sredstva za oba univerzitetna klinična centra, druge bolnišnice in porodnišnice, primarno zdravstveno dejavnost, nacionalne javnozdravstvene ustanove ter izobraževalne in raziskovalne zavode s področja zdravstva. Izrecno omogoča tudi vlaganja v digitalno infrastrukturo, interoperabilnost informacijskih sistemov, izmenjavo zdravstvenih podatkov ter informacijsko in kibernetsko varnost. Prav tako jasneje razmejuje vloge investitorjev in ohranja uporabo pravil javnega naročanja. Ob tem povezuje financiranje z dejanskimi potrebami in izvedljivostjo projektov, kar omogoča odgovorno večletno načrtovanje, pravočasno zagotavljanje sredstev za izvedbo projektov ter odgovornejšo porabo javnih sredstev.
Vir: Ministrstvo za zdravje