Premier Janša: Razvojni zakon omogoča višje plače, večjo blaginjo in bolj konkurenčno Slovenijo

Razvojni zakon je priložnost za višje plače in večjo blaginjo

V odgovoru na vprašanje poslanke Ive Dimic o načrtovanih davčnih razbremenitvah je predsednik vlade poudaril, da je zvišanje splošne dohodninske olajšave eden naslednjih ključnih korakov po uveljavitvi razvojnega zakona. Skupaj z razvojno kapico bi takšni ukrepi prispevali k razbremenitvi dela, višjim neto plačam in večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Predsednik vlade je ob tem spomnil, da je bila davčna reforma prejšnje vlade zaustavljena na polovici, zaradi česar je zaposleni s povprečno plačo izgubil 2500 evrov, slovensko gospodarstvo pa pomemben del konkurenčne prednosti.

»Prevelika obremenitev dela je ena od ključnih ovir za večjo konkurenčnost Slovenije,« je poudaril predsednik vlade in opozoril, da visoka obdavčitev zlasti bolje plačanih in visoko usposobljenih kadrov zmanjšuje privlačnost Slovenije za domače strokovnjake in tuje vlagatelje.

Ob tem je zavrnil očitke, da je razvojni zakon namenjen zgolj premožnejšim. »To ni zakon za bogate, to je zakon, ki bo omogočil tej generaciji, pa našim otrokom in vnukom, da bodo lahko postali bogati,« je dejal. Poudaril je, da razvojna kapica ustvarja pogoje za višjo dodano vrednost, bolje plačana delovna mesta in dolgoročno rast blaginje.

Predsednik vlade je napovedal tudi nadaljnje korake na področju davčne reforme. Strateški svet za gospodarstvo zaključuje pripravo predlogov, na podlagi katerih bodo opravljeni strokovni izračuni javnofinančnih učinkov in pripravljena časovnica uveljavitve ukrepov. Izrazil je tudi pripravljenost za iskanje širšega političnega soglasja o davčnih razbremenitvah.

Posebej je opozoril na pomen razvojnega zakona pri blaženju visokih cen energije pred prihajajočo zimo. Zakon namreč predvideva možnost začasnega znižanja davčnih obremenitev energentov za devet mesecev, kar bi po njegovih besedah lahko vplivalo na znižanje cen za približno deset odstotkov.

»Treba je preživeti tudi to zimo in ta zima bo težka,« je opozoril predsednik vlade. Ob tem je poudaril, da je treba na evropski in nacionalni ravni izkoristiti vse razpoložljive možnosti za stabilizacijo cen energije. Zaradi referendumskega postopka je uveljavitev ukrepov iz razvojnega zakona zamaknjena, kar po njegovih besedah pomeni izgubljen čas in dodatne stroške za gospodinjstva.

Šolski sistem mora mladim zagotoviti znanje za prihodnost

Na vprašanje poslanca Damijana Bezjaka Zrima o načrtovani reformi vzgoje in izobraževanja je predsednik vlade poudaril, da je šolstvo eden najpomembnejših temeljev dolgoročnega razvoja države.

Opozoril je na rezultate mednarodnih raziskav, ki kažejo upad dosežkov slovenskih učencev na več področjih. Po njegovih besedah je zato nujno posodobiti izobraževalni sistem in ga prilagoditi hitrim tehnološkim spremembam ter vse večjemu pomenu vseživljenjskega učenja.

»Če hočete Sloveniji in mladi generaciji dobro, potem ne morete nasprotovati popravkom nečesa, kar ne deluje dobro,« je poudaril.

Predsednik vlade je izpostavil, da izboljšanje rezultatov ni odvisno zgolj od števila zaposlenih v šolstvu, temveč tudi od ustreznejših normativov, odprave administrativnih obremenitev in večje avtonomije učiteljev.

Pojasnil je, da so med cilji reforme dvig ugleda učiteljskega poklica, krepitev učiteljske avtoritete, spoštovanje strokovne avtonomije ter uveljavitev ideološko nevtralne šole. Ob tem je zagotovil, da reforme ni mogoče izvesti brez sodelovanja učiteljev, pedagogov in stroke.

Hrana je strateška surovina, zato je treba zaščititi slovensko kmetijstvo

V odgovoru na vprašanje poslanke Katje Kokot o večji vključitvi lokalne hrane v javna naročila je predsednik vlade poudaril, da slovenski kmetje in proizvajalci ne smejo biti v slabšem konkurenčnem položaju zaradi strožjih nacionalnih predpisov od tistih, ki veljajo v državah, iz katerih uvažamo izdelke.

Napovedal je spremembe zakonodaje in uredbe o zelenem javnem naročanju, s katerimi bi povečali delež lokalno pridelane hrane v javnih ustanovah. Zakon je trenutno v javni obravnavi, po njegovem sprejetju pa bo sledila priprava ustrezne uredbe.

Predsednik vlade se je dotaknil tudi pogajanj o prihodnjem večletnem finančnem okviru Evropske unije in prizadevanj Slovenije za ohranitev ustreznega financiranja skupne kmetijske politike.

»Hrana je strateška surovina,« je poudaril in opozoril, da so nedavne krize pokazale, kako pomembno je zagotavljati lokalno pridelavo hrane in prehransko varnost. Slovenija se zato v evropskih pogajanjih zavzema za ustrezno podporo kmetijstvu ter upoštevanje strateškega pomena prehranske samooskrbe.

Referendumi so pomembna oblika neposrednega odločanja državljanov

Na vprašanje poslanke Aste Vrečko o referendumih in spoštovanju volje volivcev je predsednik vlade pojasnil razliko med zakonodajnimi in posvetovalnimi referendumi.

Poudaril je, da so odločitve na zakonodajnem referendumu zavezujoče, medtem ko je namen posvetovalnega referenduma pridobiti mnenje volivcev o vprašanjih, o katerih nato odloča zakonodajalec.

»V Sloveniji ima oblast ljudstvo,« je spomnil na tretji člen ustave in poudaril pomen neposrednega izvrševanja oblasti.

V zvezi s posvetovalnim referendumom o obveznem prispevku za RTV Slovenija je opozoril na tesen izid glasovanja, ki po njegovi oceni kaže na izrazito deljena stališča volivcev. Ob tem je bil kritičen do sedanjega sistema upravljanja in financiranja javne radiotelevizije ter poudaril potrebo po učinkovitejšem in odgovornejšem upravljanju javnih sredstev.

Predsednik vlade je ob zaključku odgovorov ponovno izpostavil pomen ukrepov, ki bodo Sloveniji omogočili večjo konkurenčnost, višjo produktivnost, bolje plačana delovna mesta in dolgoročno gospodarsko rast. Pri tem je kot eno ključnih razvojnih priložnosti poudaril uveljavitev razvojnega zakona in nadaljnjo razbremenitev dela.