Predsednik vlade Janez Janša: Slovenija potrebuje razvojni zakon

Predsednik vlade je poudaril, da bodo o referendumskih vprašanjih odločali volivci, zato je treba počakati na njihovo odločitev. Ob tem je opozoril, da javnomnenjskim raziskavam ne gre zaupati, saj sta odločilna udeležba na voliščih in glasovanje državljank in državljanov.

Predsednik vlade je izpostavil demografske spremembe in pomanjkanje delovne sile, zaradi katerih je po njegovem mnenju treba zaposlene učinkoviteje razporejati glede na potrebe. Več kadra je po njegovih besedah potrebnega na področjih zdravstva, socialnega varstva in policije.

Pri tem je poudaril, da cilj ni odpuščanje zaposlenih, temveč njihovo prestrukturiranje in prerazporeditev na področja, kjer jih primanjkuje. Vlada želi ob tem zmanjšati nepotrebne birokratske postopke ter izboljšati učinkovitost delovanja države.

Predsednik vlade je kot eno ključnih področij izpostavil zdravstvo. Po njegovih besedah težave slovenskega zdravstvenega sistema niso predvsem povezane s kakovostjo dela zdravstvenih delavcev, temveč z organizacijo in upravljanjem sistema. Ob tem je poudaril, da si vlada prizadeva zagotoviti dostopnost potrebnih zdravil, in izpostavil tudi ustanovitev sklada za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi.

Za razvoj Slovenije

V pogovoru je predsednik vlade izpostavil tudi razvojne in davčne ukrepe, ki jih prinaša razvojni zakon in katerih cilj je izboljšati gospodarsko in davčno okolje ter povečati konkurenčnost Slovenije. Cilj je ustvariti boljše pogoje za razvoj gospodarstva in večjo blaginjo ljudi.

Kot je poudaril, zakon prinaša konkretne koristi: višje pokojnine, krajše čakalne vrste, manjše obremenitve za podjetnike, boljše nagrajevanje inovacij ter nižje davke na hrano in energente. Zato po njegovem referendum ni pomemben samo zaradi posameznih ukrepov, ampak tudi zaradi vprašanja, kakšno smer razvoja želi Slovenija – naprej ali nazaj.

Predsednik vlade je govoril tudi o ukrepih na področju preprečevanja in preiskovanja korupcije. Po njegovem mnenju dosedanja organiziranost in razporeditev odgovornosti nista zagotavljali zadostne učinkovitosti, zato so potrebne spremembe. Kot enega prvih korakov novega pristopa je izpostavil SKOK, ob tem pa napovedal nadaljnje ukrepe.

V delu pogovora o zunanji politiki je predsednik vlade poudaril, da je Slovenija pripravljena prispevati k prizadevanjem za prekinitev ognja in končanje vojne v Ukrajini, če bi za to obstajala možnost.