11. dopisna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada določila besedilo predloga novele Zakona o urejanju prostora

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah Zakona o urejanju prostora. Spreminja se le 295. člen (prehodno določbo) glede podaljšanja roka uporabe prostorskih sestavin občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 iz 30. oktobra 2026 do 31. decembra 2027. Prav tako se podaljšuje rok veljavnosti prostorskih ureditvenih pogojev, sprejetih na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) iz 30. oktobra 2026 do 31. decembra 2027.

V obstoječem ZUreP-3 je v 295. členu določeno, da se s 30. oktobrom 2026 prenehajo uporabljati  prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990, kar pomeni, da z 31. oktobrom 2026 na območju tistih občin, ki do takrat ne bi sprejele občinskih prostorskih načrtov, izdaja gradbenih dovoljenj ne bo več mogoča, to pa bi povzročilo veliko družbeno, okoljsko in gospodarsko škodo (za občine, za državo, posameznike in gospodarstvo).

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Vlada o prenosu evropskih direktiv

Vlada je odločila o spremembah in dopolnitvah zakonov vezanih na davčni in finančni sistem.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov predstavlja novelo, s katero se v slovenski pravni red prenaša EU direktiva o delniških strukturah z večkratno glasovalno pravico ter prepoved zavrnitve uvrstitve in obveznost jasne označitve takih delnic na večstranskih sistemih trgovanja.

S predlogom zakona se s spremembami in dopolnitvami Zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov v slovenski pravni red prenašajo določbe evropske direktive, in sicer v delu, ki se nanaša na oblike alternativnih investicijskih skladov in njihovo delovanje.

S predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov se v slovenski pravni red prenaša EU direktiva v zvezi z ureditvami prenosa, upravljanjem likvidnostnega tveganja, nadzorniškim poročanjem, zagotavljanjem storitev depozitarjev in storitev skrbništva ter dajanjem posojil s strani alternativnih investicijskih skladov.

S predlaganimi spremembami in dopolnitvami Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje se v pravni red prenašajo določbe v zvezi z ureditvami prenosa, upravljanjem likvidnostnega tveganja, nadzorniškim poročanjem, zagotavljanjem storitev depozitarjev in storitev skrbništva ter dajanjem posojil s strani alternativnih investicijskih skladov, in sicer v delu, ki se nanaša na spremembe o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje in njihovih družbah za upravljanje. Poleg tega gre za prenos določb glede obravnave tveganja koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank, in tveganja nasprotne stranke pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti s centralnim kliringom in člen uredbe  v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo značilnosti orodij za upravljanje likvidnosti.

Na davčnem področju pa je vlada sprejela dopolnitve Zakona o ratifikaciji Večstranske konvencije o izvajanju z mednarodnimi davčnimi sporazumi povezanih ukrepov za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička. Dopolnitve se nanašajo na  dopolnitev seznama sporazumov, zajetih z večstransko konvencijo, s Konvencijo med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Srbije in Črne gore o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada izdala Uredbo o finančni pomoči zaradi nepredvidljivih dogodkov na kmetijskem gospodarstvu

Vlada je izdala Uredbo o finančni pomoči zaradi nepredvidljivih dogodkov na kmetijskem gospodarstvu. Na podlagi uredbe se izvajata dva ukrepa:

• ukrep I: finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu, v okviru katerega se najvišja finančna pomoč zvišuje s 7.500 na 10.000 evrov.
• ukrep II: finančna pomoč zaradi smrti, invalidnosti ali nezmožnosti za delo.

Pomoč se dodeli za škodne dogodke (škode, nastale zaradi požara ali strele na nestanovanjskih kmetijskih stavbah) ter nepredvidljive dogodke (smrt, invalidnost ali dlje časa trajajoče nezmožnosti za delo).

Požar ali strela lahko kmetiji povzroči hude in dolgotrajne motnje, saj lahko uniči objekte, opremo, živino in pridelke. To vodi v prekinitev proizvodnje, izpad prihodkov in vpliva na kupce ter dobavne verige. Obnova zahteva visoke stroške, ki so lahko za kmetijo zelo obremenjujoči, tudi če je zavarovana.

Invalidnost, smrt ali daljša odsotnost nosilca ali člana kmetije lahko resno moti poslovanje, saj je delo odvisno od njegovega znanja in prisotnosti. Opravila se lahko ustavijo ali izvajajo nepravilno, kar poveča obremenitev drugih, zmanjša pridelek ali ogrozi živali. Posledično se zmanjšajo prihodki, medtem ko stroški ostajajo.

Finančna pomoč se dodeli v skladu s pravili EU o pomoči de minimis v kmetijstvu, določenimi v Uredbi Komisije (EU) št. 1408/2013, z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo