Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

4. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada se je na današnji seji seznanila z informacijo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi se lahko pri zaključnih projektih iz tega naslova zapletlo zaradi zamud pri njihovem operativnem izvajanju. Vlada je zato vsem deležnikom naložila, naj pospešijo zaključevanje projektov in nadoknadijo zamujeno.

Evropska komisija (EK) je Sloveniji sicer do zdaj izplačala maksimalni možen znesek prvih petih zahtevkov za plačilo razpoložljivih sredstev NOO, saj je izpolnila vse z njimi povezane mejnike in cilje. Nedavno je EK prižgala zeleno luč tudi šestemu zahtevku za plačilo. Po prejemu sredstev tega zahtevka (predvidoma v drugi polovici prihodnjega meseca) bo država beležila skoraj 87-odstotni priliv razpoložljivih evropskih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost (Mehanizem) oziroma 1,81 milijarde evrov, od tega 1,34 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 0,47 milijarde evrov posojil.

Država je končnim prejemnikom za izvedene projektne aktivnosti do danes izplačala več kot 1,6 milijarde evrov. Od tega v letošnjem letu več kot 292 milijonov evrov.

Slovenija bo sedmi oziroma zadnji zahtevek za plačilo z vsemi dokazili o izpolnjevanju preostalih mejnikov in ciljev v Bruselj posredovala najkasneje do 30. septembra 2026, ko poteče uradni rok za oddajo zadnjih zahtevkov za plačilo. Zahtevek bodo sestavljali mejniki in cilji devetega obroka za nepovratna sredstva in četrtega obroka za posojila. Gre večinoma za mejnike in cilje na naložbenih ukrepih. Da bodo ti doseženi, pa morajo biti pravočasno izpolnjeni tudi projekti, s katerimi se naložbe realizirajo. In ravno tu se zapleta.

Slovenija lahko prejme maksimalno vrednost zadnjega zahtevka za plačilo oziroma preostalih sredstev v višini nekaj manj kot 272 milijonov evrov. Izpolniti mora mejnike in cilje sedmega zahtevka in pri tem ne sme razveljaviti mejnikov in ciljev, za katere je sredstva prejela v okviru že izplačanih zahtevkov.

Države članice s ciljem maksimalnega koriščenja razpoložljivih sredstev Mehanizma Evropski komisiji redno predlagajo spremembe NOO. EK je 18. junija 2026 pozitivno ocenila predlog šeste spremembe slovenskega NOO, ki jo mora dokončno potrditi še Svet Evropske unije. 

Skladno s šesto spremembo NOO je s sedmim zahtevkom povezanih 60 mejnikov in ciljev. Ministrstva, pristojna za izvedbo mejnikov in ciljev, poročajo, da je do tega trenutka v celoti izpolnjenih samo pet mejnikov in ciljev sedmega zahtevka za plačilo, kar je zelo zaskrbljujoče. To pomeni, da so ministrstva oddala dokazila za izpolnjevanje le peščice od predvidenih mejnikov in ciljev. Dokazila za izpolnjevanje ostalih mejnikov in ciljev morajo ministrstva oddati najkasneje do 31. avgusta 2026.

S ciljem maksimalnega možnega koriščenja evropskih sredstev za okrevanje in odpornost morajo zato ministrstva še posebej pohiteti s postopki za izpolnjevanje in zaključevanje sledečih mejnikov in ciljev:

  • število zgrajenih novih elektroenergetskih transformatorskih postaj,
  • dolžina zgrajenega distribucijskega omrežja (nizkonapetostnega omrežja),
  • energetska prenova stavb javnega sektorja,
  • zgrajena ali vzpostavljena infrastruktura za zmanjšanje nevarnosti plazov,
  • zgrajena infrastruktura za zaščito pred poplavami,
  • vzpostavitev nacionalnega nadzornega centra za vode,
  • ocena poplavne nevarnosti v povodjih Republike Slovenije,
  • spodbujanje infrastrukture za alternativna goriva v prometu, 
  • izgradnja Infekcijske klinike Ljubljana do tretje gradbene faze ter nekatera spremljajoča dela iz četrte in pete gradbene faze,
  • postelje v novozgrajenih ustanovah za institucionalno varstvo,
  • registrirana polnilna mesta za brezemisijska vozila.

Vsa ministrstva in vladne službe bodo sedaj naredile vse, da Sloveniji le uspe zaključiti mejnike in cilje tega zadnjega zahtevka. V prihodnje pa bo vlada zagotovila precej bolj učinkovito upravljanje državnih projektov, da se ne bomo več znašli v takšni časovni stiski. Črpanje evropskih sredstev je namreč eden ključnih virov za zagotavljanje blaginje naše skupnosti. Vlada bo zato k temu vprašanju pristopila z maksimalno odgovornostjo.

Vir: Ministrstvo za finance

Ustanovitev Delovne skupine vlade za svetovanje pri revizijah finančnega poslovanja ob primopredajah na ministrstvih in vladnih službah

Vlada Republike je sprejela sklep o ustanovitvi Delovne skupine vlade za svetovanje pri revizijah finančnega poslovanja ob primopredajah na ministrstvih in vladnih službah ter kasnejših revizijah organov državne uprave. Delovna skupina se ustanavlja z namenom zagotavljanja usklajene, pregledne in učinkovite obravnave vprašanj, povezanih z revizijami finančnega poslovanja ob primopredajah na ministrstvih in vladnih službah, ter spremljanja ugotovitev v organih državne uprave in za kasnejšo koordinacijo revizij v organih državne uprave.

Delovno skupino sestavljajo mag. Ivan Simič, vodja, Suzana Hötzl, namestnica vodje, ter Andreja Vrečič, članica.

Naloga delovne skupine je svetovanje pri revizijah finančnega poslovanja ob primopredajah na ministrstvih in vladnih službah ter kasnejših revizijah organov državne uprave, spremljanje ugotovitev in izvajanja priporočil ter priprava poročil in predlogov ukrepov za izboljšanje učinkovitosti, gospodarnosti, transparentnosti in integritete delovanja državne uprave. 

Delovna skupina bo prispevala k pravočasnemu prepoznavanju tveganj, preprečevanju nepravilnosti ter krepitvi odgovornosti pri upravljanju javnih sredstev. Delovna skupina ne izvaja revizijskih, inšpekcijskih ali drugih oblastnih postopkov ter ne posega v pristojnosti posameznih organov, temveč zagotavlja usklajeno delovanje obstoječih nadzornih mehanizmov in pravočasno obveščanje vlade o ugotovljenih tveganjih in sistemskih pomanjkljivostih.

Vir: Kabinet predsednika vlade