202. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je danes potrdila prerazporeditev pravic porabe v letošnjem državnem proračunu v višini 133 milijonov evrov z namenom izboljšanja javnofinančnega salda. S temi prerazporeditvami v kombinaciji s prihranki zdravstvene blagajne in višjimi davčnimi prihodki od napovedanih bo vlada primanjkljaj sektorja država v letošnjem letu ohranila v okviru načrtovanih 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Največji del prilagoditev bomo izvedli na obrambnem in infrastrukturnem področju, sredstva pa bomo prerazporedili v finančna načrta Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki izkazujeta manko. Z Ministrstva za obrambo in Generalštaba Slovenske vojske bomo tako na račun nižje porabe na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje prerazporedili 75 milijonov evrov. Sredstva bodo namenjena za plače zaposlenih v osnovnih šolah in osnovnih šolah s prilagojenim programom. Ministrstvo za obrambo in Generalštab Slovenske vojske bosta porabo v največjem delu znižala pri sredstvih za opremljanje Slovenske vojske, infrastrukturi in modernizaciji vojske. Ostali predlagatelji pa so pripravili predloge prerazporeditev pravic porabe na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za izplačilo starševskih nadomestil. Gre za prerazporeditve v skupnem znesku 58 milijonov evrov, od tega je največji del (30 milijonov evrov) prispevala Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, ki bo porabo znižala pri gradnji državnih cest in investicijah v železniško infrastrukturo. V ostalih primerih gre za manjše prerazporeditve. S temi prerazporeditvami v kombinaciji z načrtovanim znižanjem odhodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in višjimi davčnimi prihodki od načrtov se bo saldo državnega proračuna, ki predstavlja glavni del javnofinančnega salda, izboljšal za 370 milijonov evrov. Primanjkljaj sektorja država bi lahko tako v letošnjem letu znašal sprva načrtovanih 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Vlada Republike Slovenije se je seznanila z razlogi za podaljšanje začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah z Republiko Hrvaško in Madžarsko z 22. junijem 2026 za šest mesecev, to je do vključno 21. decembra 2026. Vlada je naložila Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da o nameravanem podaljšanju začasnega ponovnega nadzora obvesti države članice Evropske unije, Evropski parlament, Svet in Evropsko komisijo. Varnostne razmere v neposredni soseščini Evropske unije in širšem mednarodnem okolju ostajajo nestabilne in še naprej pomembno vplivajo na notranjo varnost držav članic. Poleg nadaljevanja ruske agresije proti Ukrajini so države članice Evropske unije in države kandidatke za članstvo še naprej izpostavljene različnim destabilizacijskim aktivnostim, hibridnim grožnjam, dezinformacijskim kampanjam in drugim varnostnim tveganjem. Posebno pozornost zahtevajo tudi razmere v povezavi z Iranom in širšim regionalnim dogajanjem na Bližnjem vzhodu. Dodatne izzive predstavljajo čezmejno delovanje kriminalnih mrež, nezakoniti migracijski tokovi in zloraba transportnih in logističnih poti, kar povečuje zahtevnost spremljanja in obvladovanja varnostnih tveganj. Nacionalni varnostni organi Republike Slovenije bodo še naprej pozorno spremljali morebitna tveganja in varnostne razmere v državi in širši regiji ter učinke nadzora – s ciljem vrnitve k območju brez nadzora na notranjih mejah, takoj ko bodo razmere to dopuščale.

V veljavni Načrt razvojnih programov 2026–2029 je vlada uvrstila nov projekt »Baterijski hranilniki električne energije-podjetja«, katerega namen je spodbuditi investicije podjetij v baterijske hranilnike električne energije ter s tem prispevati k učinkovitejši rabi energije, razogljičenju gospodarstva in večji uporabi obnovljivih virov energije. Projekt predstavlja nadaljevanje ukrepov za podporo zelenemu prehodu gospodarstva. Namen projekta je podpreti investicije v baterijske hranilnike električne energije ter tako prispevati k diverzifikaciji energentov, elektrifikaciji proizvodnih procesov, zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv ter zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Projekt bo podjetjem omogočil sofinanciranje investicij v nove tehnologije in druge ukrepe za doseganje teh ciljev. Cilj projekta je izvedba javnega poziva za nakup oziroma investicije v baterijske hranilnike električne energije v podjetjih. V okviru javnega poziva bo višina nepovratne finančne spodbude omejena na največ 45 odstotkov priznanih upravičenih stroškov naložbe oziroma največ 225 evrov na 1 kWh kapacitete za shranjevanje električne energije. Glede na razpoložljiva sredstva se ocenjuje, da bo do spodbud upravičenih med 300 in 500 podjetij, odvisno od velikosti posameznih naložb. Ocenjena vrednost projekta znaša 22.222.222,22 evra. Za izvajanje projekta je v okviru evidenčnega projekta »Poraba sredstev Sklada za podnebne spremembe« na proračunski postavki Sklad za podnebne spremembe zagotovljenih 10 milijonov evrov, preostali del investicij pa bodo zagotovili upravičenci sami. Obdobje izvajanja oziroma financiranja projekta je predvideno do 31. decembra 2026.