Sprejeta Krajinska politika Slovenije

Vlada Republike Slovenije je 26. marca 2026 sprejela Krajinsko politiko Slovenije: Krajina – naša skupna dediščina in prihodnost. Strateški in usmeritveni dokument vzpostavlja celovit interdisciplinarni okvir, ki omogoča izboljšanje medsektorskega sodelovanja, boljše povezovanje obstoječih strokovnih služb ter podporo občinam pri izvajanju nalog na področju varstva, načrtovanja in razvoja ter upravljanja krajine.

Krajinska politika je pripravljena v skladu z Evropsko konvencijo o krajini Sveta Evrope, ki jo je Slovenija podpisala v Firencah leta 2000 in ratificirala v Državnem zboru Republike Slovenije z Zakonom o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini. Na tej podlagi se s Krajinsko politiko uveljavlja celoviti okvir za instrumente varstva, načrtovanja in upravljanja krajine.

Od držav, podpisnic Konvencije, ima osem sprejete krajinske politike ali strategije o krajini ali zakone o krajini, še tri države pa so na nedavni mednarodni konferenci Sveta Evrope ob 25-letnici Konvencije, 27. oktobra 2025, napovedale pripravo integralnih dokumentov in krajinskih politik. Konvencija določa, da pogodbenice krajino zakonsko priznajo, ovrednotijo in popišejo, oblikujejo krajinsko politiko ter zagotovijo varstvo, načrtovanje (razvoj) in upravljanje krajine, pri čemer upoštevajo vse krajine ne glede na njihovo stanje ali status. Pripravo Krajinske politike sta predvidela tudi Resolucija o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 ter Uredba o Načrtu za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050 za obdobje 2025–2034.

Krajinska politika Slovenije je po svoji pravni naravi usmerjevalne narave. Pripravljena je bila na podlagi strokovnih podlag, ki jih je po naročilu Ministrstva za okolje in prostor v letih 2018-2019 izdelalo Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, IPOP – Inštitut za politike prostora in CIPRA Slovenija, in sicer kot »Izhodišča za oblikovanje krajinske politike« (oktober 2019) ter »Koncept krajinske politike Slovenije« (publicirano, 2020). Informacije o procesu priprave in strokovne podlage so objavljene na spletni strani Rezultati in poročila | Krajinska politika.

Posebno spodbudo za pripravo in postopek sprejema Krajinske politike Slovenije pa je imela podelitev mednarodnega priznanja v okviru nagrade Sveta Evrope za krajino v letu 2024 (objavljen dokument 27. februarja 2025), ki je Koncept krajinske politike, ki so ga pripravili DKAS, IPOP in CIPRA nagradila s priznanjem »vzorčni dosežek« (angleško »examplary achievement«), kar je spodbudilo ministrstvo, pristojno za krajino, za pripravo končnega predloga krajinske politike za sprejem na Vladi Republike Slovenije. V proces javnega posvetovanja o osnutku ter priprave predloga so se vključile številne organizacije in deležniki, Svet za prostor ter ministrstva, ki so podali številne pripombe in predloge. S sprejetjem Krajinske politike Slovenije je Slovenija izpolnila obveznost ter vzpostavila dolgoročni interdisciplinarni okvir za načrtovanje, varstvo in upravljanje krajine.

Krajinska politika vključuje sedem temeljnih ciljev, ki enakovredno obravnavajo kakovost bivanja, prilagajanje podnebnim spremembam, razvojne priložnosti, upravljanje, sanacijo degradiranih območij, izobraževanje in družbeni razvoj. Izrecno poudarja povezovanje varstva in razvoja na način, ki omogoča tako trajnostno rabo kot tudi razvojni potencial prostora. Sledi definiciji konvencije, ki načrtovanje krajine opredeljuje v razvojni perspektivi kot »odločno, v prihodnost usmerjeno delovanje, zato da izboljšamo, obnavljamo ali ustvarjamo krajine«. Krajinska politika Slovenije opredeljuje tudi vrsto ukrepov tudi za sanacijo degradiranih območij, izboljšanje prostorskega načrtovanja ter krepitev odpornosti naselij na podnebne spremembe.

Krajinska politika Slovenije tvori celovit interdisciplinarni okvir, ki omogoča izboljšanje medsektorskega sodelovanja, boljše povezovanje obstoječih strokovnih služb ter podporo občinam pri izvajanju nalog na tem področju.