Pojasnilo ministrstva glede pavšalnih cen in razvrščanja uporabnikov v sistem dolgotrajne oskrbe
Rdeče opozorilo zaradi močnega vetra
Agencija za okolje je zaradi močnega severnega vetra izdala rdeče opozorilo. Sunki vetra nad 100 km/h lahko lomijo veje, podirajo drevesa, odkrivajo strehe in povzročajo prekinitve v oskrbi z električno energijo. Gibanje na prostem je zaradi letečih predmetov lahko smrtno nevarno, zato pozivamo k povečani previdnosti.
Civilna zaščita je v visoki pripravljenosti. Uprava za zaščito in reševanje je preko regijskih centrov za obveščanje sprožila SI-ALARM, in sicer potisno sporočilo tretje stopnje. Opozorilo bo veljalo do 36 ur.
Napotki ob rdečem opozorilu zaradi močnega vetra
- ostanite v varnih, zaprtih prostorih,
- vrata in okna naj bodo zaprta,
- na prostem obstaja možnost smrtno nevarnih poškodb,
- ne vključujte se v promet, če res ni nujno potrebno,
- spremljajte meteorološka obvestila in opozorila ter informacije, ki jih posredujejo pristojne službe in organi.
Na ministrstvu pripravljamo vsa potrebna gradiva in analize. Na seji skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bomo predstavili dodatna pojasnila glede izračunavanja pavšalnih cen in delovanja sistema dolgotrajne oskrbe. Pri tem ostajamo zavezani dialogu, transparentnosti in sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki.
Pavšalne cene so začasna rešitev, namenjena stabilnemu prehodu v novi sistem
Pavšalne cene so bile določene na podlagi vnaprej opredeljenega metodološkega okvira in v sodelovanju s strokovno javnostjo, izvajalci ter Skupnostjo socialnih zavodov. Ne gre za arbitrarno določene zneske, temveč za začasno rešitev, namenjeno predvsem temu, da izvajalcem olajša prehod iz starega v novi sistem dolgotrajne oskrbe.
Ta prehodni mehanizem velja do uvedbe sistema beleženja dejansko opravljenih storitev, ki ga morajo izvajalci vzpostaviti najkasneje do septembra letos. Namen prehodnega obdobja je bil ugotoviti, kakšna je realna cena izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe, ter zagotoviti stabilno in nemoteno izvajanje storitev za uporabnike.
Trditev, da so cene štirikrat višje od predvidenih, ne drži. Po zadnji finančni projekciji je bila skupna predvidena mesečna poraba ocenjena na približno 28 milijonov evrov, v prvem mesecu izvajanja sistema pa je bilo izplačanih približno 40 milijonov evrov, kar pomeni približno 30-odstotno povečanje glede na projekcije, nikakor pa ne štirikratnega odstopanja.
Na odstopanje so vplivali tudi dejavniki, ki jih prvotne projekcije niso v celoti zajele, med drugim povečanje števila uporabnikov v sistemu, spremembe v strukturi upravičencev ter vključitev dodatnih izplačil, kot je bil zimski regres za koncesionarje.
V sistem dolgotrajne oskrbe je vključenih več kot 30 tisoč ljudi
Trditev, da je v dolgotrajno oskrbo vključenih malo ljudi, ne drži. V sistem je trenutno vključenih več kot 30 tisoč uporabnikov, pri čemer je večina vključena v institucionalno varstvo. Prav v teh primerih so učinki sistema za uporabnike in njihove svojce najbolj neposredno vidni.
Mesečni stroški za bivanje in prehrano so se v številnih primerih občutno znižali, kar predstavlja pomembno razbremenitev gospodinjstev in večjo dostopnost storitev dolgotrajne oskrbe.
Sredstva za dolgotrajno oskrbo se uporabljajo namensko in transparentno, predvsem za:
- plačilo stroškov dela (plače zaposlenih),
- kritje materialnih stroškov izvajanja storitev,
- plačilo storitev dolgotrajne oskrbe,
- ter pokrivanje stroškov amortizacije opreme in infrastrukture.
Gre za celovit finančni okvir, ki omogoča stabilno in kakovostno izvajanje storitev ter dolgoročno vzdržnost sistema.
Razvrščanje uporabnikov je strokovna odločitev izvajalcev
Ustreznost razvrščanja uporabnikov v kategorije dolgotrajne oskrbe je izključno v domeni izvajalcev in njihovih strokovnih služb. Gre za strokovno presojo na ravni posamezne institucije, ki mora slediti veljavnim standardom in metodologiji. Ministrstvo pri tem ne sme posegati v strokovno oceno posameznega primera.
Na ministrstvu smo kljub temu ravnali odgovorno in vse izvajalce pozvali, da podajo strokovna pojasnila glede zaznanih dvigov kategorij uporabnikov tik pred uveljavitvijo sistema. Takšno ravnanje bi lahko predstavljalo morebitno izigravanje sistema, zato je pomembno, da so vse odločitve strokovno utemeljene in transparentne.
Odločitev o morebitni spremembi pavšala bo sprejeta na podlagi podatkov in analiz
Minister ima zakonsko pristojnost, da višino pavšala po potrebi spremeni. Če se bo na podlagi podatkov in analiz izkazalo, da je to potrebno, bo to tudi storjeno.
Ključna odgovornost ministrstva je zagotoviti, da višina pavšala odraža dejanske stroške izvajanja dolgotrajne oskrbe ter omogoča stabilno in kakovostno izvajanje storitev. O morebitnih spremembah bodo najprej uradno obveščeni izvajalci in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot ključni deležniki pri izvajanju sistema.