Minister Novak na sejmu MEGRA 2026: prihodnost graditeljstva je v tudi v aktivni zemljiški politiki
Rdeče opozorilo zaradi močnega vetra
Agencija za okolje je zaradi močnega severnega vetra izdala rdeče opozorilo. Sunki vetra nad 100 km/h lahko lomijo veje, podirajo drevesa, odkrivajo strehe in povzročajo prekinitve v oskrbi z električno energijo. Gibanje na prostem je zaradi letečih predmetov lahko smrtno nevarno, zato pozivamo k povečani previdnosti.
Civilna zaščita je v visoki pripravljenosti. Uprava za zaščito in reševanje je preko regijskih centrov za obveščanje sprožila SI-ALARM, in sicer potisno sporočilo tretje stopnje. Opozorilo bo veljalo do 36 ur.
Napotki ob rdečem opozorilu zaradi močnega vetra
- ostanite v varnih, zaprtih prostorih,
- vrata in okna naj bodo zaprta,
- na prostem obstaja možnost smrtno nevarnih poškodb,
- ne vključujte se v promet, če res ni nujno potrebno,
- spremljajte meteorološka obvestila in opozorila ter informacije, ki jih posredujejo pristojne službe in organi.
Minister Novak. | Avtor: Dani Mauko
V prvem delu predstavitve je predstavil ključne ukrepe ministrstva za krepitev potresne varnosti stavb, vključno z resolucijo do leta 2050, pripravo prvega akcijskega programa ter sistemskimi rešitvami na področju pregleda, prenove in financiranja potresno ogroženega stavbnega fonda.
Na okrogli mizi je minister izpostavil, da je zagotavljanje cenovno dostopnih nepozidanih stavbnih zemljišč ena ključnih razvojnih nalog problematike na področju stanovanjske politike. Ob tem je poudaril, da država in občine s sistemskimi ukrepi morajo ponovno vzpostavljati aktivno zemljiško politiko, ki je nujna za pospešitev gradnje stanovanj in razvoj gospodarstva.
V nagovoru je izpostavil, da je gradbeni sektor eden ključnih nosilcev razvoja države – ne le v gospodarskem smislu, temveč tudi z vidika kakovosti bivanja, razvoja infrastrukture ter odpornosti prostora. Opozoril je, da se Slovenija sooča z vse večjimi pritiski na prostor zaradi podnebnih sprememb, urbanizacije, infrastrukturnih potreb in energetike, zato upravljanje prostora postaja eno ključnih razvojnih vprašanj.
Poudaril je, da je država z zakonodajnimi spremembami pospešila postopke, povečala njihovo predvidljivost ter zmanjšala administrativne ovire. Med ključnimi rezultati je izpostavil 7 novih občinskih ter 12 državnih prostorskih načrtov – v pripravi obsežen investicijski cikel, ki vključuje približno 260 kilometrov železniških koridorjev, 160 kilometrov cestnih povezav ter okoli 1850 megavatov energetskih projektov.
Posebej je izpostavil področje neizkoriščenih stavbnih zemljišč kot enega ključnih razvojnih izzivov. Slovenija ima sicer relativno veliko zalogo nepozidanih stavbnih zemljišč, vendar ta pogosto niso ustrezno razvita ali dostopna. Zato ministrstvo skupaj z občinami uvaja ukrepe za njihovo aktivacijo, med drugim vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč, uvedbo takse na neizkoriščena zemljišča, akontacijo komunalnega prispevka ter pripravo načrtov preskrbe in upravljanja zemljišč.
Ob tem je poudaril tudi pomen digitalizacije. Sistem eGraditev omogoča elektronsko vodenje postopkov po vsej državi, ePlan pa zagotavlja pregleden vpogled v prostorske akte.
Ob zaključku je minister poudaril, da je cilj države jasen – podnebno odporna mesta, učinkovita infrastruktura ter varovanje prostora in krajine. Izpostavil je, da priprava ključnih razvojnih dokumentov temelji na stroki, sodelovanju in vključevanju javnosti, z ambicijo, da bodo sprejeti do leta 2030.
Poudaril je, da želi država delovati kot partner in ne kot ovira, zato krepi dialog z gospodarstvom, vključuje stroko ter ustvarja stabilno in predvidljivo okolje za investicije.
Sklenil je, da je skupna vizija jasna – Slovenija kot odporna, trajnostna in prostorsko urejena država, pri čemer ima gradbeni sektor ključno vlogo kot izvajalec in soustvarjalec razvoja. Gradimo danes za varno, kakovostno in trajnostno življenje jutri.