Ministrica Fajon v Bruslju: Načelni pragmatizem ni prava pot za Slovenijo in EU

Pred začetkom zasedanja v Bruslju so ministri opravili prvo neformalno razpravo o pripravi nove evropske varnostne strategije, katere cilj je okrepiti sposobnost EU, da prevzame večjo odgovornost za svojo varnost ter zmanjšati varnostne in gospodarske odvisnosti. V zvezi s tem je Fajonova povedala, da bo EU močna samo, če bo temeljila na spoštovanju mednarodnega prava in Ustanovne listine OZN: »Uporaba moči in neavtorizirana uporaba sile ne smeta postati naša nova normalnost.« Na primeru sodnikov Mednarodnega kazenskega sodišča, ki so pod vplivom ameriških sankcij, je pokazala, kaj pomeni tako imenovani načelni pragmatizem, ki ga danes mnogi zagovarjajo, v praksi in poudarila: »Ko gre za teptanje mednarodnega prava in človekovih pravic, ne smemo biti tiho.«

V razpravi o ruski agresiji na Ukrajino je ministrica Fajon pozvala k nadaljnji enotni podpori Ukrajini, čimprejšnji odpravi blokade za ukrajinsko finančno posojilo in sprejetju 20. paketa sankcij proti Rusiji ter napredku v širitvenem procesu, kjer se ne sme pozabiti tudi na države Zahodnega Balkana. Dodala je, da moramo pospešiti proces vzpostavitve posebnega sodišča za zločin agresije proti Ukrajini ter vezano na mirovna prizadevanja pozvala k okrepitvi vloge EU, razvoju lastne strategije in prevzemu večje odgovornosti za evropsko varnost: »Če Evropa danes popusti pri Ukrajini, je lahko jutri ogrožena njena lastna varnost.« V nadaljevanju je povedala, da mora EU vzpostavljati nova partnerstva s podobno mislečimi državami: »Tu je lahko Slovenija zgled – v zadnjih štirih letih smo s svojo zunanjo politiko dokazali, da znamo sodelovati z vsemi, ki zagovarjajo spoštovanje mednarodnega prava, Ustanovne listine OZN in človekovih pravic. Izkazali smo se kot načelna in zaupanja vredna država ter stkali prijateljstva tudi tam, kjer nas do sedaj niso najbolje poznali.«

V nadaljevanju so se ministri osredotočili na razmere na Bližnjem vzhodu. Fajon je opozorila, da smo namesto umirjanja razmer priča stopnjevanju nasilja in širjenju konflikta, ki najbolj prizadene civilno prebivalstvo. Ponovno je pozvala vse strani k umiritvi razmer in spoštovanju mednarodnega prava: »Edina trajna rešitev je takojšnje prenehanje sovražnosti in vrnitev za pogajalsko mizo. Namesto orožja je treba izbrati diplomacijo in dialog.« Opozorila je na širše posledice vojne, ki se že močno čutijo v gospodarstvu. Pri tem je spomnila, da ne smemo pozabiti, da se humanitarna situacija v Gazi prav tako slabša in da je nasilje naseljencev na Zahodnem bregu doseglo nove zaskrbljujoče razsežnosti. Glede razmer v Libanonu je ministrica poudarila, da bi morala EU pozvati obe strani, Izrael in Hezbolah, k prekinitvi spopadov in spoštovanju resolucije Varnostnega sveta OZN 1701 ter novembra 2024 dogovorjenega premirja.

Na dnevnem redu so bili tudi odnosi med EU in desetimi partnerskimi državami v južnem sosedstvu. Razprava se je osredotočila na izvajanje lani sprejetega Pakta za Sredozemlje. Slovenija se je v podpori paktu za okrepljeno sredozemsko partnerstvo in v kontekstu vzpostavljanja Sredozemske univerze zavzela za krepitev obstoječih evro-sredozemskih struktur, kot je univerza EMUNI v Sloveniji, ki mora imeti pri tem pomembno vlogo.  

Na delovnem kosilu so ministrice in ministri izmenjali mnenja z indijskim zunanjim ministrom Subrahmanyamom Jaishankarjem o krepitvi strateškega partnerstva med EU in Indijo po uspešno izvedenem januarskem vrhu EU-Indija.

Med točkami razno je Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami MED9 izrazila podporo in solidarnost z Italijo in Malto, ki sta predstavili problematiko poškodovanega ruskega tankerja v južnem Sredozemlju.

Ob robu zasedanja se je ministrica Fajon ločeno srečala s podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom Češke Petrom Macinko, s katerim sta govorila o nadaljnjem sodelovanju med državama.