193. redna seja Vlade Republike Slovenije

Na današnji seji je vlada sprejela Nacionalno strategijo za umetno inteligenco do leta 2030 (NsUI 2030), s katero Slovenija postavlja celovit strateški okvir za razvoj, uvajanje in odgovorno uporabo umetne inteligence v gospodarstvu, javnem sektorju in širši družbi. Strategija umetno inteligenco opredeljuje kot eno ključnih tehnologij za dvig konkurenčnosti, produktivnosti, digitalno preobrazbo ter zeleni prehod države. NsUI 2030 določa pet strateških ciljev: razvoj suverene in zaupanja vredne umetne inteligence, širšo uporabo UI v gospodarstvu in javnem sektorju, krepitev znanja in inovacijskega ekosistema, zagotavljanje varne in odgovorne rabe ter okrepitev mednarodne vpetosti Slovenije. Vlada je Ministrstvu za digitalno preobrazbo naložila, da v devetih mesecih pripravi akcijski načrt z natančno opredeljenimi ukrepi, časovnico in finančnimi viri. S sprejemom strategije Slovenija krepi digitalno suverenost, spodbuja razvoj domačega znanja in tehnologij ter ustvarja pogoje za razvoj naprednih, etičnih in varnih rešitev umetne inteligence v korist ljudi, gospodarstva in države.

Slovenija se s Strategijo regionalnega razvoja Slovenije do 2050 jasno odloča za policentrični razvoj, ki krepi vsa regijska središča in zmanjšuje prekomerno centralizacijo v Osrednjeslovenski regiji. Cilj je nadaljnja krepitev Ljubljane in razvojno uravnotežena država z več močnimi središči. Le regije, ki so povezane, odporne in konkurenčne ter regije, ki so dobro upravljane, lahko dosežejo zastavljene cilje. Strategija v ospredje postavlja ekonomsko preobrazbo regij z osredotočenostjo na rast produktivnosti in konkurenčnosti, razvoj človeških virov ter dostop do storitev. Prednostna področja so: spodbujanje ekonomske preobrazbe z osredotočenostjo na rast produktivnosti in konkurenčnosti ter razvoj človeških virov; zagotavljanje ustrezne dostopnosti v regijah do javnih storitev in infrastrukture, za doseganje visoke kakovost življenja; osredotočena podpora obmejnim območjem in območjem s posebnimi razvojnimi izzivi; krepitev sistema upravljanja in izvajanja razvojnih politik na državni in regionalni ravni. Nov regionalni razvojni model temelji na teritorialnem pristopu, ki predvideva ciljno podporo območjem glede na njihove specifične potrebe in razvojne značilnosti ter poudarja dolgoročno naravnanost gospodarskega razvoja in kakovostno življenje v vseh regijah, z dostopom do delovnih mest z višjo dodano vrednostjo in kakovostnih javnih in tržnih storitev čim bliže kraju bivanja. S tem pristopom strategija neposredno naslavlja vsakodnevne potrebe ljudi in zmanjšuje dnevne migracije. V skladu s Strategijo regionalnega razvoja Slovenije regije niso več obravnavane zgolj kot izvajalke lokalnih infrastrukturnih projektov, temveč kot aktivni viri gospodarskega, inovacijskega in družbenega razvoja države. Težišče regionalne politike se premika k znanju, podjetništvu, inovacijam in gospodarski preobrazbi. Podpora regijam bo v prihodnje celovita, ciljno usmerjena in prilagojena njihovim razvojnim izzivom. Ukrepi in projekti se bodo oblikovali po meri regije. 

Vlada s Slovensko startup strategijo, ki jo je sprejela danes, določa cilje in ukrepe za razvoj startup ekosistema v Sloveniji do leta 2030. S strategijo želi Slovenija oblikovati enega od najboljših ekosistemov za nastajanje in rast inovativnih zagonskih podjetij v Evropi. Strategija izhaja iz ugotovitve, da je za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva potreben premik v dejavnosti z višjo dodano vrednostjo s sistemsko podporo hitrorastočim inovativnim podjetjem. Strategija je nastajala od spodaj navzgor s tesnim sodelovanjem z ekosistemom (inkubatorji, startupi, skladi tveganega kapitala in podobno) in s tesnim sodelovanjem različnih ministrstev. S strategijo želi Slovenija pospešiti razvoj prebojnih inovacij in jih preko zagonskih inovativnih podjetij pripeljati na globalne trge. Cilji strategije do leta 2030 so: podvojitev števila startupov na milijon prebivalcev, desetkratno povečanje investicij na prebivalca, najmanj 25-odstotna povprečna letna rast sektorja (z vidika zaposlenih, prihodkov in plačanih davkov), dolgoročno ohranjanje poslovnih in inovacijskih funkcij podjetij v Sloveniji. Strategija temelji na petih strateških pobudah: krepitev podpornega okolja za startup in scaleup podjetja, razvoj trga tveganega kapitala, izboljšanje pogojev za nagrajevanje zaposlenih, privabljanje globalnih visokotehnoloških talentov in vzpostavitev nove oblike gospodarske družbe, prilagojene potrebam startup podjetij. Za spremljanje izvajanja strategije bo vlada ustanovila usmerjevalni odbor kot medresorsko delovno skupino, ki bo koordinirala izvajanje ukrepov in spremljala doseganje zastavljenih ciljev. Slovenska startup strategija predstavlja okvir za sistematično in dolgoročno podporo razvoju inovativnih podjetij ter krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Vlada se je seznanila s Pomladansko napovedjo gospodarskih gibanj 2026, ki napoveduje, da se bo gospodarska rast se bo okrepila ob postopnem okrevanju izvoznega sektorja in krepitvi zasebne potrošnje. Po osrednjem scenariju, ki ne predvideva dolgotrajno povišanih cen nafte in plina ter njihove otežene dobave, se bo rast BDP v Sloveniji letos okrepila (2,0 odstotka), kar je zelo blizu jesenskim pričakovanjem UMAR, podobna bo tudi v prihodnjih dveh letih. Izvozno usmerjeni del gospodarstva bo postopno okreval ob izboljšanih obetih industrijske proizvodnje v najpomembnejših trgovinskih partnericah. Nadaljevala se bo rast investicijske aktivnosti, ki bo še naprej temeljila predvsem na javnih investicijah, tudi rast zasebne potrošnje se bo okrepila. Letos bo inflacija (2,6 odstotka konec leta, 2,5 odstotka povprečna) podobna lanski, še naprej pričakujemo nadpovprečno rast cen storitev in hrane. V naslednjih letih se bo inflacija ob odsotnosti šokov postopoma zniževala proti 2 odstotka. Uresničitev Pomladanske napovedi spremljajo velika negativna tveganja v mednarodnem okolju, zlasti v povezavi z geopolitičnimi konflikti na Bližnjem vzhodu in njihovo zaostritvijo ter morebitno dolgotrajnostjo. Veliko tveganje ostaja tudi morebitno povečevanje trgovinskih ovir in vztrajanje globalne trgovinske negotovosti.

Vlada je s sklepom za tri mesece podaljšala možnost uveljavljanja delnega povračila nadomestila plače. Vlada Republike Slovenije je 5. decembra 2025 aktivirala t. i. shemo skrajšanega delovnega časa (shema SDČ) za obdobje od 5. decembra 2025 do 5. marca 2026, za dejavnosti, v katerih so nastopile začasne okoliščine z negativnim vplivom na obseg poslovanja delodajalcev in s tem na začasno nemožnost zagotavljanja zadostnega obsega dela delavcem. Vlada tako s sklepom za tri mesece podaljšuje obdobje, v katerem lahko delodajalec delavcu odredi delo s skrajšanim delovnim časom in uveljavlja delno povračilo nadomestila plače, tako da bo obdobje izvajanja ukrepa trajalo od 5. decembra 2025 do 5. junija 2026. Sklep velja za iste dejavnosti, kot je veljalo doslej. Sredstva za nadomestila plač v višini 1.000.000 evrov in sredstva za usposabljanje, izobraževanje in nagrade v višini 50.000 evrov se bodo zagotovila s prerazporeditvijo iz proračunskih postavk aktivne politike zaposlovanja.