Naravna dediščina v Sloveniji je prepoznana, zaščitena in strokovno upravljana

Uvodoma je zbrane nagovoril minister za naravne vire in prostor Jože Novak in izpostavil, da so Škocjanske jame dokaz, da strokovnost, premišljeno upravljanje in sodelovanje z lokalno skupnostjo ustvarjajo zgodbe mednarodnega pomena. »Takšni dosežki niso samoumevni. So rezultat dolgoletnega dela, potrpežljivosti in skupne vizije.«

Današnji posvet Naša narava - naša prihodnost nas opominja na bistvo: narave ne ohranjamo zaradi simbolike, temveč zaradi kakovosti življenja ljudi, odpornosti prostora in dolgoročne stabilnosti države. Varstvo narave je razvojna politika.
- minister Jože Novak

Pri tem so bili storjeni pomembni koraki: okrepljeno upravljanje območij Natura 2000, izboljšanje sistema varstva naravnih vrednot in zavarovanih območij ter potekajoča priprava nacionalnega načrta za obnovo narave. »A izzivi ostajajo: podnebne spremembe, pritiski na prostor, pričakovanja družbe. Naš cilj mora biti jasen - odločitve morajo biti strokovne, učinkovite in razumljive ljudem,« je podčrtal v nagovoru.

Dr. Maja Zalaznik, predsednica Slovenske nacionalne komisije za UNESCO (angleško United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization) je opozorila, da območja svetovne dediščine pokrivajo manj kot odstotek zemeljske površine, varujejo pa približno petino svetovne biotske raznovrstnosti. »Ta podatek pove vse. Gre za naš kisik, ne le razvoj, ampak tudi obstoj,« je poudarila. Vpis v svetovno UNESCO dediščino ima torej pomen, ki presega nacionalne meje in daje mednarodno prepoznavnost.

Direktorica Parka Škocjanske jame Polona Kovačič je predstavila zanimiv paradoks: »Ko razmišljamo o uvrstitvi nekega območja na seznam svetovne dediščine, imamo poleg varstvenega vidika pogosto v mislih tudi željo po prepoznavnosti in publiciteti. Toda prav publiciteta lahko pozneje postane dejavnik ogrožanja vrednosti, zaradi katere je bilo območje sploh vpisano na Unescov seznam.«

V Parku Škocjanske jame so vprašanje uravnavanja obiska rešili že pred leti. Omejevanje obiska v skladu z nosilno zmogljivostjo zanje ne pomeni ovire, temveč razvojno odločitev, ki pomeni boljšo izkušnjo obiskovalcev in hkrati dolgoročno ohranitev tega izjemnega prostora.

Po deležu Nature 2000 smo v Sloveniji prvi med članicami Evropske unije, zavarovanih pa je skoraj 40 odstotkov ozemlja Slovenije. Generalna direktorica Direktorata za naravo MNVP dr. Katarina Groznik Zeiler je v kratkem orisu glavnih nalog direktorata posebej izpostavila proaktivnost zaposlenih in iskanje novih pristopov za obvladovanje tolikšnega območja.

V Evropski uniji se degradacija ekosistemov in izguba biotske raznovrstnosti nadaljujeta s skrb vzbujajočo hitrostjo. Nastajajoči Nacionalni načrt za obnovo naravo, ki ga MNVP pripravlja z vključevanjem zainteresiranih javnosti, bo ključni dokument za izvajanje evropske uredbe o obnovi narave.

V nadaljevanju posveta so sodelavci MNVP predstavili dosežke in razvoj na področju ohranjanja narave v Sloveniji. Pozornost je bila namenjena priložnostim omrežja Natura 2000, naravnim vrednotam in zavarovanim območjem, učinkovitejšemu izvajanju upravnih zadev ter pripravi nacionalnega načrta za obnovo narave. Direktor Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) dr. Damijan Denac je predstavil načrte zavoda in vlogo ZRSVN v sistemu varstva narave. (Predstavitve so dosegljive na koncu novice.)

Sledila je okrogla miza o 40 letih svetovne naravne dediščine v Sloveniji z vpogledom v način vpisovanja na UNESCO seznam, izzivih pri upravljanju, slovenski vlogi pri izvajanju konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine ter ob zaključku še o Sloveniji kot zibelki krasoslovja. Generalna konferenca UNESCO je v lanskem letu razglasila 13. september za Mednarodni dan jam in krasa. Pobudo je na predlog Mednarodne speleološke zveze, ki ima sedež v Postojni, uradno predložila prav Republika Slovenija.

Program posveta