Cepljenje proti bolezni modrikastega jezika je ključno za zaščito slovenske živinoreje

Cepljenje mora biti zaključeno najpozneje do 24. aprila 2026. To zagotavlja nastanek imunosti pred pojavom krvosesnih mušic, ki prenašajo virus. Govedo in koze se cepijo dvakrat v razmaku treh tednov: prvič najpozneje do 3. aprila 2026, drugič najpozneje do 24. aprila 2026. Ovce se cepijo enkrat, najpozneje do 24. aprila 2026. Do 18. februarja 2026 je bilo cepljenih 174.568 govedi (38,6 odstotka), 16.901 ovc (19,5 odstotka) in 3.598 koz (14,6 odstotka).

Rejec je odgovoren za pravočasno cepljenje svojih živali. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) zato rejce poziva, naj se za cepljenje čimprej dogovorijo z izbranim veterinarjem. Veterinar bo rejcu podal vse informacije o poteku cepljenja.

Cepljenje ni obvezno za živali, za katere je nedvoumno znano, da bodo do roka za izvedbo cepljenja, to je do 24. aprila 2026, odpremljene v zakol.

Cepivi sta varni in se uporabljata tudi v drugih evropskih državah

UVHVVR ponovno zagotavlja, da se cepljenje proti serotipom BTV 3, 4 in 8 izvaja izključno s cepivi, ki so registrirana in imajo dovoljenje za uporabo v Evropski uniji oziroma v Sloveniji. Izbrani cepivi (cepivo proti serotipu BTV 3 in kombinirano cepivo proti serotipoma BTV 4 in 8) imata dovoljenje za promet, ki ga je izdala Evropska agencija za zdravila, kar je jamstvo, da sta varni za uporabo in se uporabljata tudi v drugih državah članicah EU.

Za registracijo morajo cepiva prestati zahtevne in obsežne postopke preverjanja, s katerimi dokazujejo učinkovitost, kakovost in varnost, zato ustrezajo zelo visokim strokovnim standardom.

Stranski učinki so izredno redki

Na podlagi dosedanjih znanstvenih dognanj in dolgoletnih izkušenj velja, da so resni neželeni učinki, kot so pogini, neplodnost ali abortusi, izjemno redki, korist cepljenja pa bistveno presega morebitna tveganja.

Najpogostejši stranski učinki se pojavijo na mestu aplikacije (lokalno). So prehodne narave in hitro izzvenijo. V primeru hujših stranskih učinkov mora rejec nemudoma obvestiti veterinarja, ki je opravil cepljenje.

V navodilih proizvajalca cepiva je tudi navedeno, da se cepivo lahko uporablja v obdobju brejosti in laktacije živali. Za takšne trditve mora proizvajalec v registracijskem postopku cepiva kot sestavni del predložiti rezultate kliničnih poskusov, da lahko takšno trditev podpre.

Spremljanje neželenih učinkov, povezanih z uporabo zdravil, ureja sistem farmakogivilance. Postopki so v primeru dogodkov zaradi kakovosti cepiva predpisani in jasni, seveda je pa vedno treba dokazati, da je neželeni učinek dejansko posledica slabega zdravila oziroma cepiva.

O neželenih dogodkih lahko poročajo vsi - veterinarji, lastniki živali, kmetje, zdravniki, farmacevti in drugi. Poročila pošljejo imetniku dovoljenja za promet z zdravilom, ki jih mora v 30 dneh vnesti v EU bazo neželenih dogodkov (stran v angleščini). Kontaktni podatki imetnika dovoljenja za promet z zdravilom so navedeni v Programu cepljenja proti BTV (pdf, 600 KB). Poročilo se lahko pošlje tudi Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke preko spletnega obrazca.

Dezinformacije o oporečnosti živil

UVHVVR je v zadnjih dneh na družbenih omrežjih zaznala informacije o domnevni oporečnosti živilskih proizvodov cepljenih živali ter navedb, da nekateri potrošniki zavračajo mleko in meso cepljenih živali. Izbrani cepivi imata na podlagi znanstvene ocene ničelno karenco za meso in mleko, kar pomeni, da je v skladu z evropsko zakonodajo meso in mleko cepljenih živali varno in primerno za prehrano ljudi takoj po cepljenju.

UVHVVR poudarja, da etika preskrbe s hrano temelji na dokazanem tveganju. Če ni znanstvenih dokazov o škodljivosti ostankov cepiva v živilih, ni podlage za omejevanje njihove uporabe.

Ob tem je treba poudariti, da se v Sloveniji rejne živali cepijo tudi proti drugim boleznim in nismo zasledili, da bi kupci zaradi tega zavračali meso ali druge proizvode. Tovrstne prakse potrošnikov nismo zasledili niti v petletnem obdobju obveznega cepljenja živali proti BTV v okviru obveznega izkoreninjena bolezni med letoma 2017–2021. Prav tako UVHVVR ne razpolaga z informacijami, da bi v drugih državah članicah, kjer tudi izvajajo cepljenje z enakimi cepivi, potrošniki zaradi tega zavračali mleko in meso.

Samo s pravočasnim cepljenjem lahko zaščitimo živali pred boleznijo in s tem preprečimo nepotrebno trpljenje okuženih in bolnih živali ter pogine živali.

Za vprašanja v zvezi s cepljenjem proti BTV se lahko imetniki živali obrnejo na vladni klicni center 114, in sicer ob delavnikih med 8. in 16. uro.