Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

192. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je na današnji seji sprejela sklep o pripravi Državnega prostorskega načrta za Jedrsko elektrarno Krško 2, program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja in se seznanila s preliminarnim poročilom predsednika Strokovnega sveta za evalvacijo Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti o izvajanju Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti.

Vlada je na današnji seji sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za Jedrsko elektrarno Krško 2, ki je bil pripravljen na podlagi pobude ministrstva, pristojnega za energijo – Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ter na podlagi analize usmeritev in podatkov nosilcev urejanja prostora, občine in predlogov javnosti. Javnosti je bila pobuda za pripravo DPN dostopna štiri mesece, od 1. julija do 30. oktobra 2025.Dokument o pripravi DPN vsebuje navedbo vrste postopka državnega prostorskega načrtovanja, cilje načrtovanih prostorskih ureditev, opis načrtovane ureditve z njenimi osnovnimi značilnostmi, okvirno območje umeščanja ter obrazložitev in opis predlagane rešitve. Vključuje tudi navedbo, da se izvede celovita presoja vplivov na okolje in presoja sprejemljivosti na varovana območja, seznam udeležencev postopka, strokovnih podlag ter obveznosti posameznih deležnikov, pomembnih za izvedbo postopka DPN. Državni prostorski načrt za JEK 2 bo poleg elektrarne vključeval tudi druge ureditve, ki so prostorsko in funkcionalno povezane z osnovno ureditvijo. Postopek priprave DPN se zaključi s sprejemom uredbe o DPN na vladi, predvidoma jeseni 2028.

Program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja (OPO) v obdobju 2026-2029, ki ga je danes potrdila vlada, se sprejema po izteku programa za obdobje 2022-2025 z namenom reševanja demografskih izzivov na obmejnih problemskih območjih in oživljanja razvoja obmejnih problemskih območij z izboljšanjem kakovosti bivanja, izboljšanjem prometne dostopnosti, dostopnosti do storitev ter z izboljšanjem gospodarskega stanja. Za ukrepe je v obdobju 2026–2029 načrtovanih 79,9 milijona evrov nepovratnih sredstev in 76 milijonov evrov povratnih sredstev ali skupaj 155,9 milijona evrov. Od tega je za projekte podjetij namenjenih 78,6 milijona evrov in za projekte občin 77,3 milijona evrov. Skupaj bo podprtih 1.419 projektov. Eden od novih ukrepov programa je Obnova planinskih objektov uvrščenih na seznam Planinske zveze Slovenije, ki je namenjen tako energetski sanaciji, kot tudi obnovi bivalnih, sanitarnih in drugih notranjih prostorov v planinskih objektih.

Vlada Republike Slovenije se je seznanila s Preliminarnim poročilom predsednika Strokovnega sveta za evalvacijo Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti o izvajanju Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Skupna ugotovitev je, da gre za zelo zgodnjo fazo implementacije Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), kjer so vidni predvsem procesni premiki (usmeritve, postopkovniki, informacijske nadgradnje, koordinacija), medtem ko so učinki na vedenjske in varnostne izide (na primer redno obiskovanje pouka) še prezgodnji za robustne zaključke. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je pripravilo okrožnico in usmeritve za šole z vpisanimi romskimi učenci, potrdilo programski dokument za delo romskih pomočnikov in pripravilo opomnik za podporo rednemu obiskovanju pouka. Izvedena sta bila dva tematska sestanka za ravnatelje, vključno z izmenjavo praks, anketiranjem šol jugovzhodne regije in identifikacijo potreb (podporno vodenje, multidisciplinarni pristop). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti povzema izvajanje vključevanja pripadnikov romske skupnosti v javna dela: občine z evidentiranimi romskimi naselji se morajo prijavljati na javno povabilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in v ponudbi zagotoviti najmanj 10 odstotkov delovnih mest za Rome. Po stanju 23. januarja 2026 je v programe javnih del za leto 2026 vključenih 77 pripadnikov romske skupnosti iz 23 občin. Pri socialnih transferjih (zlasti denarna socialna pomoč in izplačila v naravi) se kažejo: povečana administrativna obremenitev centrov za socialno delo, težave s trgovci (ne sprejemajo naročilnic ali so oddaljeni), tveganja zlorab (preprodaja naročilnic), poslabšanje zaupanja uporabnikov ob rubežih ter odprta vprašanja pri mladoletnikih in mladoletnih nosečnicah/starših. Finančna uprava Republike Slovenije je za izvajanje 8. člena ZNUZJV nadgradila informacijsko podporo in začela izdajati sklepe o izvršbi za povratnike. Do 29. januarja 2026 je bilo izdanih 1914 sklepov, izterjanih pa 134.686,54 evra. Finančna uprava Republike Slovenije in Policija izvajata skupne akcije – do 28. januarja 2026 je bilo na območju jugovzhodne Slovenije zarubljenih 47 vozil, pri čemer je osem dolžnikov na kraju samem poravnalo 14.255,57 evra in do rubeža ni prišlo. Policija je evidentirala 1231 prekrškov: za 12. člen ZNUZJV (tatvina) 620 prekrškov v letu 2025 in 286 v letu 2026, za 13. člen (poškodovanje tuje stvari) 221 v letu 2025 in 97 prekrškov v letu 2026. Policija je izvedla eno varnostno akcijo, tri ukrepe odstranitve iz gostinskega lokala, en vstop/pregled po 16. členu ZNUZJV (vstop in pregled tujega stanovanja, drugih prostorov ali prevoznega sredstva z namenom takojšnjega zasega strelnega orožja) in vzpostavila dve varnostno tvegani območji.

Vlada je sklenila Pismo o nameri z Mestno občino Krško o sodelovanju pri izvedbi pilotnega projekta reševanja bivalne problematike romske skupnosti. Pismo o nameri določa skupna izhodišča, namen in cilje sodelovanja ter opredeljuje zaveze obeh skleniteljic. Projekt je zasnovan kot pilotni primer, namenjen izboljšanju bivalnih razmer romske skupnosti na področju prostorske, lastniške in infrastrukturne ureditve ter razvoju prenosljivih rešitev za druga lokalna okolja. Pismo predstavlja okvir za nadaljnje usklajevanje, načrtovanje in izvajanje konkretnih ukrepov v skladu z veljavno zakonodajo in razpoložljivimi viri. 

V Načrt razvojnih programov 2026–2029 je vlada uvrstila izgradnjo objekta F Splošne bolnišnice Brežice. Z izvedbo investicije bo zagotovljeno povečanje bolnišničnih zmogljivosti s površino prostorov cca 4.667 m² in 50 posteljami, od katerih bo zagotovljena uporaba od približno 25 do 35 postelj za specialistično in kirurško obravnavo pacientov v izrednih ali vojnih razmerah. Načrtovana gradnja bo predvidoma končana leta 2028. Ocenjena izhodiščna vrednost projekta izgradnje objekta F Splošne bolnišnice Brežice znaša 17.927.272,59 evra z DDV.