Podpora evropski državljanski pobudi »My Voice, My Choice«

Slovenija podpira pobudo Moj glas, moja odločitev »My Voice, My Choice«. Gre za temeljno vprašanje demokracije: kdo odloča o ženskem telesu, posameznica ali država?

V Sloveniji je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok ustavno varovana. Leta 1974 je bila prvič zapisana na ustavni ravni, leta 1991 pa vnovič potrjena v 55. členu Ustave Republike Slovenije. Reproduktivna svoboda je tako umeščena med temeljne ustavne vrednote, ki opredeljujejo našo demokratično ureditev in razumevanje človekovega dostojanstva. To je zgodovinska in politična odločitev, zaveza, da je telesna avtonomija neločljivo povezana s človeškim dostojanstvom.

Toda ustavna zaščita sama po sebi ne zadostuje. Po Evropi in svetu se pravice redko ukinjajo čez noč, pogosteje se krhajo z omejevanjem dostopa, z visokimi stroški, z razgradnjo javnih storitev. Pravica ostane zapisana. V praksi pa ni več enaka za vse.

Ko je dostop do splava vezan na ekonomske zmožnosti ali geografske okoliščine, svoboda postane odvisna od kupne moči. Ustava lahko nekaj zagotavlja, toda brez javnega sistema, ki to omogoča v praksi, pravica postane tržna dobrina. Ravno zato morajo biti reproduktivne pravice zasidrane v socialni državi. V Sloveniji je dostop do splava integriran v javni zdravstveni sistem. Zagotovljen je kot javna storitev, ne kot tržna ponudba. Avtonomija nikoli ne sme biti prepuščena trgu.

Živimo v času algoritmov in vzpona populizma. Digitalna omrežja nagrajujejo senzacionalizem in kompleksna vprašanja spreminjajo v slogane, ki v družbi krepijo strah. Pravice, ki so bile še nedavno široko sprejete, postanejo predmet političnih obračunavanj. Težko pridobljene svoboščine se ne spodkopavajo le z zakonodajo, temveč tudi z dezinformacijami in načrtno polarizacijo.

Zavedati se moramo, da družbeni napredek ni nujno linearen. Zgodovina nas uči, da pravice ne izginejo čez noč, temveč s postopnim normaliziranjem dvoma. Splav nikoli ni bil zgolj medicinsko vprašanje. Odraža razmerje moči v družbi, med avtonomijo in nadzorom, med enakostjo in hierarhijo. Kadar je dostop do varnega in zakonitega splava omejen, bodisi neposredno z zakonom, posredno s stroški ali kulturno s stigmo, posledice vedno nosijo ženske. Njihovo zdravje, njihova ekonomska varnost in njihovo dostojanstvo.

Dostop do legalnega splava je pogoj za enakost. Če ženska nima možnosti odločanja o lastnem telesu, ne glede na dohodek, kraj bivanja ali socialni položaj, potem ne moremo govoriti zares o svobodni, demokratični družbi.

Evropska unija je nastala kot projekt svobode. Če želi v času digitalne fragmentacije ostati zvesta tej ideji, mora reproduktivno avtonomijo varovati kot del svoje zaveze k socialni pravičnosti. To ne pomeni poseganja v nacionalne ureditve, temveč zagotavljanje, da temeljne pravice niso odvisne od geografije ali ekonomskega položaja. Svoboda, ki velja le ponekod, ni skupna evropska vrednota.

Stališče Slovenije je jasno: vloga države ni nadzorovati avtonomije žensk, niti je prepuščati tržnim silam ali političnim razpoloženjem. Vloga države je, da jo varuje, javno, enako in za vse ženske. Pravice, zapisane v ustavi in zakonodaji, morajo biti tudi uresničljive. To je odgovornost države in to mora postati tudi skupna odgovornost Evropske unije.

Luka Mesec,

minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti