V razpravi predlog Strategije za odpravo prekarnosti
Vlada je 30. maja 2024 sprejela izhodišča za pripravo Strategije za odpravo prekarnosti. Sistemska odprava prekarnosti je namreč ena izmed koalicijskih zavez trenutne vlade, sovpada pa tudi s sprejetjem evropske direktive o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, ki jo bomo morali prenesti v slovenski pravni red.
Prekarno delo je definirano kot vsako opravljanje dela, pri katerem obstajajo negotovosti, ki niso rezultat svobodne delavčeve izbire in hkrati ogroža delavčevo dostojno delo, ustrezno socialno varnost in dostojno življenje.
V Sloveniji postopno, vendar vztrajno narašča delež prekarnega dela med vsemi zaposlitvami. Med letoma 2010 in 2024 se je ta delež zvišal za 20 odstotkov. Zaznana je strma rast števila samozaposlenih (od leta 2008 do leta 2024 se je število samozaposlenih skoraj podvojilo, od leta 2015 do leta 2024 pa se je delež med aktivnim prebivalstvom povečal za več kot 30 odstotkov), agencijskega dela (povečanje za 100 odstotkov od leta 2010 do leta 2024 ) in zaposlitev za določen čas (od leta 2020 do leta 2024 za 30 odstotkov). Poleg tega se med zaposlenimi za določen čas izrazito povečuje tveganje za revščino, ki je dva in pol krat višje od tveganja med zaposlenimi za nedoločen čas, in samozaposlenimi, med katerimi je vsak četrti samozaposleni podvržen revščini, kar je dvakrat več kot pri zaposlenih z nižjo izobrazbo ali tujih državljanih. Spremljamo tudi izrazite trende porasta tujih delavcev. Od leta 2015 do leta 2024 se je skoraj potrojilo število izdanih delovnih dovoljenj in soglasij k enotnim dovoljenjem. Število izdanih soglasij za sezonsko delo pa se je v obdobju od leta 2016 do leta 2024 podvojilo.
Odprave prekarnosti smo se lotili celostno in na več ravneh. Ob tem poudarjamo, da smo za odpravo prekarnosti na ministrstvu v tem mandatu že sprejeli ukrepe v konkretnih zakonodajnih spremembah, kot so novele Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A) in Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I). Aktivno smo sodelovali tudi pri pripravi Direktive EU o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, ki je zdaj v postopku prenosa v pravni red Republike Slovenije. Strategijo smo pripravili s pomočjo strokovnjakov na področju delovnega prava in socialne varnosti ter predstavnikov mladinskih organizacij.
Med drugim predlagamo boljšo zakonsko opredelitev delovnega razmerja, z bolj jasno ureditvijo razlikovanja med delavcem in osebami, ki opravljajo delo na drugi pravni podlagi, s čimer preprečujemo navidezno samozaposlovanje in druge oblike prikritega dela, s tem pa se posledično delavca ne prikrajša za pravice iz delovnega razmerja (redno plačilo, nadomestila plače, regres za letni dopust, zimski regres, bolniške odsotnosti, višje pokojnine in drugo). Strategija opredeljuje tudi posebno obravnavo različnih prekarnih oblik dela ter vrsto podpornih ukrepov, med katerimi so na primer okrepljen nadzor in sodelovanje med organi, krepitev sindikalnega organiziranja ter izboljšanje socialnega položaja študentov. Predlagamo tudi popolno odpravo tako imenovanega outsourcinga v javnem sektorju in v podjetjih, ki so v lasti države. Posebej izpostavljeno je tudi področje tujih delavcev, kjer opažamo porast zaposlovanja iz tretjih držav in tudi porast hujših kršitev delavskih pravic. Zadnji sklop v strategiji vsebuje ukrepe, s katerimi želimo standardne in varne oblike zaposlitve narediti bolj privlačne. Med drugim predlagamo premislek o uvedbi krajšega polnega delovnega časa in pravice do sobotnega leta.
Vse zainteresirane deležnike, strokovno in širšo javnost vabimo, da s svojimi predlogi in pripombami prispevajo k oblikovanju učinkovite in vključujoče strategije. Svoje pripombe lahko do 28. februarja 2026 pošljete na gp.mddsz@gov.si s pripisom: Strategija za odpravo prekarnosti – pripombe.