Vlada potrdila Program gradnje depojev za varno hrambo premične kulturne dediščine

Program gradnje depojev predstavlja ključen sistemski ukrep na področju varovanja kulturne dediščine v okviru popoplavne obnove ter dolgoročne krepitve odpornosti dediščine v izrednih razmerah.

Državni sekretar Matevž Čelik Vidmar, odgovoren za pripravo programa, je ob potrditvi poudaril: »To je prvič po več desetletjih, da država sistematično in načrtno investira v depojsko infrastrukturo arhivov in muzejev. Poplave leta 2023 so nas brutalno opozorile, da kulturna dediščina ni samoumevna in da brez varnih, sodobnih depojev ostaja izpostavljena nepredvidljivim tveganjem. Ta program ni zgolj sanacijski ukrep, temveč dolgoročna, preventivna naložba v odpornost kulturne dediščine, ki jo hranijo naši arhivi in muzeji.«

Arhivi in muzeji hranijo predmete ter dokumentacijo, na kateri temelji zgodovinski, kulturni in družbeni spomin skupnosti. Varujejo materialne dokaze o razvoju prostora, ustvarjalnosti in vsakdanjem življenju. To gradivo pa ima pogosto tudi dokazno in pravno vlogo v različnih postopkih. Poplave avgusta 2023 so jasno pokazale, kako ranljiva je obstoječa infrastruktura in kako nujen je sistemski, preventivni odziv države.

Program se bo izvajal v obdobju od 2026 do 2028, za njegovo izvedbo pa so zagotovljena sredstva v skupni vrednosti 36 milijonov evrov iz Sklada za obnovo po poplavah. Z izvedbo programa bo država zagotovila 18.355 m² novih, varnih depojskih prostorov na najbolj ogroženih območjih ter trajno izboljšala pogoje za delo javnih zavodov na področju arhivske in muzejske dejavnosti.

Program smo zasnovali kot preventivni in razvojni ukrep. Z njim se bo vzpostavila mreža regijskih arhivskih in muzejskih depojev v Mariboru, Celju, Slovenj Gradcu, Škofji Loki in na Ravnah na Koroškem. Novi objekti bodo zgrajeni ali prenovljeni po najvišjih strokovnih standardih za varno hrambo, z zagotovljeno poplavno, potresno in požarno varnostjo ter stabilnimi mikroklimatskimi pogoji za dolgoročno hrambo arhivskega gradiva in muzejskih predmetov.

Gre za zgodovinski dosežek, saj po več desetletjih parcialnih in začasnih rešitev država prvič vzpostavlja sistemski okvir za investicije v depojsko infrastrukturo. S tem postavlja temelje za dolgoročno, strokovno in podnebno odporno varovanje nacionalnega kulturnega bogastva, ki ga hranijo slovenski arhivi in muzeji, ter za njegovo ohranitev za prihodnje generacije.