Finančni ministri v Bruslju o carinah in digitalnem evru

Potem ko so ministri novembra dosegli politični dogovor o spremembi uredbe o odpravi praga za oprostitev carinskih dajatev in podprli pripravo začasnih rešitev za izvajanje dogovora čimprej v letu 2026, so danes pregledali opravljeno delo in sprejeli politični dogovor, da se za blago do vrednosti 150 evrov iz e-trgovine, za katero se uporablja sistem uvozne ureditve »Vse na enem mestu« (angleško Import One Stop Shop – IOSS), in za blago v poštnih pošiljkah v obdobju julij 2026 – julij 2028 začasno zaračunava fiksna carina v višini treh evrov na izdelek.

V letu 2028 naj bi se začel uporabljati novi carinski zakonik Unije z izgradnjo vozlišča carinskih podatkov. Takrat bo odpravljena oprostitev plačila carin za blago v vrednosti do 150 evrov, ki ga iz tretje države dobi prejemnik v Uniji.

Dosedanji sistem je zaradi velikih razlik med carinsko obravnavo in obravnavo z vidika davka na dodano vrednost pri e-trgovanju, ki v zadnjih letih zelo raste, zapleten, hkrati pa prihaja do sistematičnih zlorab praga 150 evrov. To se dogaja s podvrednotenjem blaga in delitvami pošiljk, kar želimo onemogočiti in s tem ustvariti boljše pogoje za domače trgovce glede na spletne platforme.

Ministri so se seznanili tudi z napredkom pri pogajanjih z Evropskim parlamentom o že omenjenem novem carinskem zakoniku in vzpostavitvi carinskega organa Unije. Slovenija reformo carinske zakonodaje pozdravlja, saj prinaša poenostavitve in boljše upravljanje na centralni ravni.

Na dnevnem redu so imeli tudi finančne teme. Razpravljali so o svežnju o enotni valuti, ki vključuje uredbo o uvedbi digitalnega evra in uredbo o statusu evrske gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva. Predlog ohranja status gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva in ureja obveznost njenega sprejemanja, hkrati pa omogoča izdajo digitalnega evra za plačila manjših vrednosti s poudarkom na takojšnji poravnavi. Slovenija podpira predlog o uvedbi digitalnega evra, pri čemer poudarja njegovo dopolnilno vlogo k evrski gotovini.

Ministri so po predstavitvi Komisije razpravljali tudi o paketu tržne infrastrukture in učinkovitega nadzora ter priporočilih o pokojninah, kar je del prizadevanj za vzpostavitev unije prihrankov in naložb. Paket tržne infrastrukture je zasnovan kot celovita regulacija področij trgovanja, infrastrukture za poprodajne dejavnosti, upravljanja premoženja, inovacij in nadzora nad finančnimi trgi, njegov cilj pa je vzpostavitev integriranega, varnega in učinkovitega okolja za pooblaščeno trgovanje v Uniji. Slovenija pozdravlja cilje glede večje integracije in učinkovitosti trgov, a hkrati poudarja potrebo po celoviti analizi vplivov.

Komisija je predstavila tudi stanje na področju izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost, ministri pa so potrdili četrto spremembo slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost. Izmenjali so tudi mnenja o jesenskem svežnju dokumentov evropskega semestra, pri čemer še enkrat poudarjamo, da slovenski Osnutek proračunskega načrta 2026 ni v neskladju s fiskalnimi pravili EU, za Slovenijo pa ne bo odprt postopek zaradi presežnega primanjkljaja. Nadaljevali so tudi redno obravnavo ekonomskih in finančnih posledic vojne v Ukrajini, kjer bo v relativno kratkem času treba sprejeti odločitev o nadaljnjem financiranju.

Dan prej se je sestala Evroskupina. Ministri držav z evrom so se med drugim seznanili z aktualnimi makroekonomskimi razmerami in izmenjali mnenja s predstavniki Mednarodnega denarnega sklada o politikah evrskega območja, obravnavali pa so tudi ocene osnutkov proračunskih načrtov evrskih držav.

Ob robu zasedanj je potekalo tudi zasedanje Sveta guvernerjev Evropskega mehanizma za stabilnost zaradi skorajšnje vključitve Bolgarije.