379. dopisna seja Vlade Republike Slovenije
Vlada je danes potrdila predlog novele Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Z njim želi pospešiti postopke oblikovanja in imenovanja odbora za izdelavo predhodnega mnenja o izvedeni sanaciji bank. Reprezentativno združenje, ki predstavlja male vlagatelje, bo imelo tudi po predlagani noveli možnost predlagati kandidate v omenjeni odbor. Trenutno veljavni Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank med drugim predvideva tudi postopek oblikovanja in imenovanja odbora za izdelavo predhodnega mnenja, ki pa traja že več kot leto dni. To vsekakor ni bil namen zakonodajalca, saj je treba nekdanjim imetnikom čim prej zagotoviti pravico do učinkovitega sodnega varstva. V praksi se je izkazalo, da je razlog za dolgotrajen postopek oblikovanja odbora v tem, da pristojno sodišče nikakor ne more zaključiti postopka imenovanja odbora, saj reprezentativno združenje ne predlaga takšnih kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje. Ministrstvo za finance je zato z namenom pospešitve postopkov in zaščite interesov nekdanjih imetnikov pripravilo predlog novele Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, skladno s katero bo v primeru predlaganja kandidatov, ki ne izpolnjujejo pogojev, le te imenovalo pristojno sodišče. Ob tem poudarjamo, da bo imelo reprezentativno združenje, ki predstavlja male vlagatelje, tudi po predlagani noveli možnost, da predlaga kandidate za odbor za izdelavo predhodnega mnenja. Če pa v roku ne bo sporočilo kandidatov ali pa bo ponovno predlagalo kandidate, ki ne bodo izpolnjevali pogojev za članstvo v odboru in je sodišče iz teh razlogov že zavrnilo njihov prejšnji predlog kandidatov, bo te člane imenovalo pristojno sodišče.
Sprejela je tudi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojnih invalidih, ki določa novo višino odmerne osnove, ki vpliva na zvišanje pravic, ki se odmerijo na podlagi odmerne osnove, in sicer invalidnina, dodatek za posebno invalidnost, družinska invalidnina, dodatek za pomoč in postrežbo, invalidski in družinski dodatek. Ta sprememba bo vplivala tudi na izboljšanje varstva vojnih veteranov, saj predpis o varstvu vojnih veteranov določa, da se glede odmere in usklajevanja veteranskega dodatka smiselno uporabljajo določbe Zakona o vojnih invalidih o invalidskem dodatku. Navedeno pomeni, da nova višina odmerne osnove vpliva tako na veteranski dodatek, do katerega so upravičeni vojni veterani ob izpolnjenih zakonskih pogojih, kot tudi na pravico do letnega prejemka, ki se odmeri v višini odmerne osnove po Zakonu o vojnih invalidih iz januarja tekočega leta. Določitev nove višine odmerne osnove je potrebna, ker se odmerna osnova v času uravnoteženja javnih financ, v obdobju osmih let, ni valorizirala in ne zagotavlja več celovitega varstva vojnih invalidov. Predlog zakona določa tudi redakcijski popravek valutne vrednosti tolarjev v evre in spreminja določbo glede pravice do posmrtnine, saj predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne določajo več te pravice. Predlog zakona se usklajuje s predpisi o varstvu osebnih podatkov za vzpostavitev avtomatske in elektronske povezave zbirk podatkov, ki so potrebni za odločanje o pravicah po Zakonu o vojnih invalidih in se vodijo v okviru informacijskega sistema. Besedilo zakona posega v predpis o usklajevanju družinskih, socialnih in drugih transferjev posameznikov in gospodinjstev v Republiki Sloveniji tako, da preneha usklajevanje nekaterih prejemkov ter tudi zadrži uskladitev nekaterih prejemkov v letu 2026.Vsebina zakona ima neposredni vpliv na socialno področje z dvigom osnove za odmero in posledično z dvigom prejemkov, ki so vezani na dohodkovni prag. Finančne posledice zvišanja transferjev zaradi uskladitve odmerne osnove oz. določitve nove višine odmerne osnove bodo po oceni predlagatelja v letu 2026 znašale približno 700.000 evrov na ukrepu za vojne invalide in približno 1.000.000 evrov na ukrepu za vojne veterane. Finančna sredstva za te namene so zagotovljena v finančnem načrtu Ministrstva za obrambo za leti 2026 in 2027. Predvideno zvišanje uravnoteži tudi konstantno zniževanje števila upravičencev. Določi se znesek odmerne osnove v višini 1.500 evrov, kar posledično pomeni približno 8-odstotno zvišanje prejemkov, ki se izplačujejo za 1400 vojnih invalidov in njihovih družinskih članov ter za približno 4.500 prejemnikov veteranskih dodatkov. Za letni prejemek je na letni ravni še približno 400 upravičencev. Nadaljnji predlogi na višino proračunskih izdatkov ne vplivajo, saj se posmrtnina zgolj ohranja in ni potrebe po novih proračunskih sredstvih.
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji izdala Odlok o strategiji razvoja socialne ekonomije za obdobje 2025–2035 in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. S tem odlokom se sprejema Strategija razvoja socialne ekonomije za obdobje 2025–2035. Zakon o socialnem podjetništvu določa, da Svet za socialno ekonomijo pripravi Strategijo razvoja socialne ekonomije. Strategijo skladno z Zakonom o socialnem podjetništvu vlada sprejme za obdobje 10 let. Na osnovi tega določila je bil pripravljen predlog odloka o strategiji razvoja socialne ekonomije za obdobje 2025 – 2035.
Strategija opredeljuje ključne pojme, kot so socialna ekonomija, načela socialne ekonomije in družbene inovacije ter strateške cilje, ki bodo ključno prispevali k razvoju socialne ekonomije v Sloveniji, in sicer:
- povečana prepoznavnost socialne ekonomije in socialnega podjetništva,
- povečane možnosti za razvoj, delovanje in krepitev organizacij socialne ekonomije in socialnih podjetij,
- učinkovito podporno okolje socialne ekonomije in socialnega podjetništva,
- profesionalizirane organizacije socialne ekonomije in socialna podjetja.
Predlagano besedilo strategije podrobneje opredeljuje tudi operativne cilje in kazalnike za doseganje strateških ciljev, prednostna področja delovanja organizacij socialne ekonomije ter načine za spremljanje in merjenje napredka pri doseganju ciljev strategije. Poleg tega vključuje tudi predlog aktivnosti države in lokalnih skupnosti pri spodbujanju razvoja socialne ekonomije ter podrobnejšo analizo stanja socialne ekonomije, ki je bila uporabljena kot podlaga za oblikovanje strateških ciljev strategije.