Načrtovanje krajine za prilagajanje na podnebne spremembe
Mednarodna strokovna konferenca krajinskih arhitektov. | Avtor: MNVP
Minister Novak je na konferenci na temo modro-zelene infrastrukture najprej izrazil zadovoljstvo, da se o tako pomembnih temah razpravlja na mednarodni ravni in pohvalil povezovanje strokovnjakov iz več držav. Izpostavil je, da so podnebne spremembe stalnica in da je mogoče v prihodnjih desetletjih pričakovati znaten dvig temperature, ekstremne dogodke in poplave ter dvig morske gladine.
"S podnebnimi spremembami moramo živeti in jih vključiti v naše aktivnosti. Cilj, ki ga moramo imeti pred seboj je izboljšanje odpornosti krajine na podnebne spremembe," je poudaril minister in dodal, da moramo odpornost zagotoviti s soočanjem in usklajevanjem varstvenih in razvojnih potreb v okviru krajinskega načrtovanja ob upoštevanju krajinskega značaja.
V praksi to pomeni, da moramo povečati obseg območij, ki imajo značilnosti naravne krajine, kjer ohranjamo nemotene naravne procese z enega na dva odstotka površine Slovenije. Skrbeti moramo za kulturno krajino, ki jo sooblikujeta kmetijstvo in gozdarstvo. Med drugim prilagoditi kmetijstvo ob vodotokih in razlivnih površinah, da ne bo prizadeto ob izrednih dogodkih, v primeru vse pogostejših suš pa omogočiti zadrževanje vode za namakanje v krajini. Izpostavil je še, da ima krajina v mestih in drugih naseljih izjemen pomen za prilagajanje na podnebne spremembe in za kakovost življenja.
Minister je zaključil z zagotovilom, da bomo številne izzive naslovili v novem prostorskem planu Slovenije in dodal, da jih morajo nasloviti tudi občine v svojih prostorskih dokumentih do leta 2030 oziroma 2050. "Priložnost pa je, da razvojna vprašanja, ki jih občine ne morejo obravnavati samostojno v okviru svojih občin zaradi preseganja občinskih okvirov, naslovimo v regionalnih prostorskih planih. Ob tem pa je treba hkrati izvajati različne ukrepe s ciljem, da prilagodimo naselja in krajino na podnebne spremembe."