179. redna seja Vlade Republike Slovenije
S predlaganimi spremembami Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se uvaja potrjevanje delovnih zvezkov in delovnih učbenikov na Strokovnih svetih Republike Slovenije za splošno in poklicno izobraževanje oziroma strokovno preverjanje učnih gradiv, priporočenih z uveljavitvijo novih učnih načrtov. Trenutno je namreč na državni ravni v veljavi sistem, ki določa zgolj potrjevanje učbenikov. Nova ureditev bo prispevala k večji kakovosti učnih gradiv. Spremembe zakona bodo odpravile pomanjkljivosti sedanje ureditve, ki so se pokazale v praksi. Posledično bo zagotovljena višja kakovost učnih gradiv, obenem pa je cilj zmanjšati prevelike razlike v stroških za učna gradiva med šolami po Sloveniji. Predlog zakona zato za vse učbenike, delovne zvezke in delovne učbenike uvaja potrjevanje na Strokovnem svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje ter Strokovnem svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje po primerljivih kriterijih. V učnih gradivih (učbenikih, delovnih zvezkih in delovnih učbenikih), ki jih bo potrjeval posamezni strokovni svet, bodo predvidena tista učna gradiva, ki so jih za posamezne predmete in razrede predlagale kurikularne komisije, ki so pripravljale učne načrte. Za starše bodo spremembe v praksi pomenile kakovostnejše, preverjene, vsebinsko usklajene in cenovno dostopnejše učne komplete, kar je ključno za enako kakovost izobraževanja v vseh šolah v državi.
Predlog posodobitve zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami uvaja ključne spremembe za razvoj sodobnega inkluzivnega izobraževanja v Republiki Sloveniji. Rešitve so pripravljene z namenom zagotavljanja večje učinkovitosti in pravičnosti sistema na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, cilj pa je zagotoviti boljši dostop do pomoči, racionalizirati postopke in se hitreje odzivati na potrebe otrok in družin. S predlogom novele zakona se v zakonodajo umešča nova skupina otrok s posebnimi potrebami, to so otroci z gluhoslepoto, ki doslej v zakonodaji niso bili posebej opredeljeni. Nova opredelitev bo gluhoslepim otrokom omogočila bolj prilagojeno izobraževanje. Predlog zakona natančneje določa, da se otroku, pri katerem šola zazna učne težave ali potrebo po dodatni podpori, takoj nudi podpora oziroma pomoč in ne šele po končanem postopku usmerjanja. Podporo in pomoč bodo izvajali učitelji iz nabora ur razširjenega programa v osnovni šoli. Predlagane novosti razširjajo pravico do vključitve v oskrbo v dom pri šoli s prilagojenim programom oziroma pri zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Sprememba omogoča, da se lahko učence ali dijake, ki so dnevno vključeni v šolo ali zavod, ki izvaja programe, občasno namesti v celodnevno oskrbo. Rešitev je namenjena predvsem razbremenitvi družin, hkrati pa krepi podporno funkcijo šole oziroma zavoda.
Eden od glavnih ciljev novele Zakona o zdravniški službi je na dolgi rok povečati število družinskih in urgentnih zdravnikov, saj uvaja ugodnejše pogoje za prehod iz urgentne v družinsko medicino. Specialistom urgentne medicine namreč po določenem času dela na področju urgentne medicine omogoča prehod na specializacijo iz družinske medicine, ne da bi to vplivalo na njihovo finančno stanje, saj bodo v času opravljanja druge specializacije prejemali plačo specialista. Namen tega ukrepa je povečati zanimanje za specializacijo iz urgentne medicine in hkrati pridobiti dodatne specialiste družinske medicine, s čimer se bo okrepila primarna raven zdravstvene dejavnosti. Predlog novele omogoča tudi izvedbo dodatnega razpisa specializacij zdravnikov, za specializacije, za katere obstajajo največje potrebe v okviru mreže javne zdravstvene službe in so bila zanje na rednem razpisu vsa mesta zasedena. S tem bo zagotovljeno ustrezno upoštevanje dejanskega stanja in potreb mreže javne zdravstvene službe. Razširjajo se razlogi za odvzem licence, in sicer po novem tudi v primeru pravnomočne obsodbe zoper spolno nedotakljivost, koruptivnih dejanj, hujšega kaznivega dejanja, izrečenih ukrepov tujih regulatornih organov, s katerimi je zdravniku v tujini omejeno ali onemogočeno opravljanje zdravniške službe. Predlog novele zakona določa prenos pristojnosti za sprejem nekaterih podzakonskih aktov z zbornice na ministrstvo. Sprejem večine podzakonskih aktov, ki jih določa zakon, je sedaj v pristojnosti zbornice, ki jih sprejme v soglasju z ministrom. S prenosom pristojnosti se rešujejo težave v usklajevanju vsebin in pravočasnem sprejemanju podzakonskih aktov. Hkrati pa bo zbornica še vedno obdržala pomembno vlogo pri pripravi podzakonskih aktov, saj bo moralo ministrstvo pred vsako spremembo podzakonskega akta predhodno pridobiti mnenje zbornice. Zaradi neenotnega tolmačenja pristojnosti zdravnika z osnovno licenco predlog novele zakona vsebuje natančnejšo definicijo njegovih pristojnosti. To je pomembno predvsem za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave pacientov. Novela natančneje določa razloge za prekinitev specializacije, saj do sedaj nekateri niso bili zajeti, hkrati pa ustrezneje ureja obveznost specializanta za povračilo stroškov specializacije v primeru neizpolnitve njegovih obveznosti. Poleg tega novela določa, da bi se moral specializant, ki bi bil izbran na nacionalnem razpisu, zaposliti pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v okviru mreže javne zdravstvene službe in ne pri zasebnem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, s čimer se krepi mreža javne zdravstvene službe.
Vlada je sprejela predlog novele Zakona o voznikih, s katero zvišuje starostno mejo za vožnjo e-skirojev in mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h tako da bo vožnja e-skirojev in mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h dovoljena osebam, starejšim od 15 let. Starost 15 let je bila določena na podlagi ureditve Zakona o voznikih, ki v 61. členu že sedaj določa starost 15 let za vožnjo motornega vozila kategorije AM (do 45 km/h), pri kateri je že potrebno opravljati vozniški izpit. Tudi Evropski svet za varnost v prometu priporoča, da je najnižja starost za vožnjo električnih skirojev 16 let ali enaka starosti za vožnjo mopeda. S predlagano spremembo se Slovenija približuje evropskim praksam, kot je denimo Finska in uresničuje cilje Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 (RENPVCP23-30), ki med prioritetami določa povečanje varnosti otrok in mladostnikov v prometu. Verjamemo, da je zvišanje starostne meje ukrep, ki bo bistveno prispeval k izboljšanju prometne varnosti.
Glavni cilj predloga novele Zakona o orožju je zagotavljanje višje stopnje varnosti v Sloveniji in v največji možni meri zmanjšati kriminaliteto, povezano z orožjem. Z dopolnitvijo zakona se daje imetnikom orožja oziroma streliva brez veljavne orožne listine in imetnikom nedovoljenega orožja oziroma streliva (tudi eksplozivno orožje, kot so bombe, mine, granate) možnost izročitve tovrstnega orožja oziroma streliva policiji. Ukrep je začasen in velja do 31. januarja 2026. Orožje se izroči tako, da ga policija prevzame pri imetniku po predhodni najavi. Policija ob tem imetniku izda potrdilo s podatki o imetniku in izročenem orožju oziroma strelivu. Ob izročitvi orožja oziroma streliva policija preveri identiteto imetnika in v evidenco, ki jo upravlja na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih policije, vnese podatke o imetniku in izročenem orožju oziroma strelivu. Policija izročeno orožje oziroma strelivo izroči Ministrstvu za notranje zadeve. Za izročeno orožje oziroma strelivo ni mogoče pridobiti orožne listine. Orožje oziroma strelivo se lahko uniči, podari muzeju ali v izobraževalne namene policije. Imetnik, ki bo v okviru abolicije oddal orožje oziroma strelivo, za posedovanje nezakonitega orožja ne bo kaznovan. Prav tako mu ne bo pripadala odškodnina ali povračilo kakršnih koli stroškov.