Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Finančni petek: Ekonomsko-socialni svet

V luči aktualnih usklajevanj v okviru socialnega dialoga, tokrat osvetljujemo kaj je Ekonomsko-socialni svet (ESS).
Grafika z naslovom Finančni petek in podnaslovom Ekonomsko-socialni svet.

Avtor: Ministrstvo za finance

1 / 3

ESS je ključen posvetovalni organ, namenjen usklajevanju interesov med vlado, delodajalci in sindikati. Ustanovljen je bil leta 1994 kot odgovor na potrebo po socialnem dialogu v času tranzicije, danes pa ostaja osrednji mehanizem za doseganje soglasja o vprašanjih, ki vplivajo na gospodarstvo, trg dela in socialno politiko. Čeprav je njegovo delovanje včasih prekinjeno, so se socialni partnerji ob vsakem takem obdobju znova vrnili k dialogu, kar potrjuje trajno zavezanost vseh strani iskanju skupnih rešitev in ohranjanju socialnega partnerstva kot temeljne vrednote slovenskega družbenega modela.

ESS ima natančno določene pristojnosti, strukturo in postopke. Temelji na načelu tripartitnosti – sestavljajo ga predstavniki vlade, delodajalcev in delojemalcev. Vsaka stran ima v njem osem članov, s čimer je enakopravno zastopana. Sredstva za njegovo delovanje se zagotavljajo iz državnega proračuna. Med ključna področja, ki jih ESS obravnava, sodijo socialni sporazum, proračunski dokumenti ter zakonodaja s področja trga dela, socialnih pravic, davčne in ekonomske politike ter gospodarskega položaja in razvoja Slovenije.

ESS predstavlja pomemben kanal za vključevanje socialnih partnerjev v zgodnje faze zakonodajnega procesa – tako pred začetkom formalne javne obravnave kot med njo. Oblikuje stališča, mnenja in priporočila glede predlogov zakonov in drugih aktov znotraj svojega področja. Čeprav nima zakonodajne pristojnosti, ima pomembno vlogo pri oblikovanju politik, ki posegajo v širši družbeni interes, saj omogoča, da se pred sprejetjem zakonov sliši glas vseh deležnikov.

Moč ESS ni v formalnih pooblastilih, temveč v vplivu, ki ga dosega z dialogom in strokovnimi stališči. Kadar deluje učinkovito, pomaga preprečevati konflikte ter izboljšuje kakovost javnih politik. V času gospodarskih in družbenih izzivov je prav dialog tisti, ki omogoča napredek in krepi socialno kohezijo.