Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

176. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe in predlog Zakona o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja. Potrdila je tudi novelo Zakona o javnih financah.

Vlada je potrdila predlog Zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe in predlagala, da se obravnava v Državnem zboru po nujnem postopku. Zakon bo med drugim poenostavil birokratski postopek prevedbe stanovalcev v domovih starejših v sistem dolgotrajne oskrbe. Nujni postopek je utemeljen z vidika javnega interesa, saj se predlog zakona nanaša na pravice, namenjene eni najranljivejših skupin prebivalstva – starejšim in drugim upravičencem do dolgotrajne oskrbe ter neposredno vpliva na centre za socialno delo, izvajalce dolgotrajne oskrbe in druge deležnike, ki za uspešno vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe potrebujejo pravočasno in jasno pravno podlago za delovanje v okviru nove ureditve. Sprejem predloga zakona po rednem postopku bi zaradi dolgotrajnosti postopka ogrozil pravočasno uvedbo sistemskih rešitev, ki so predvidene že s 1. decembrom 2025.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku. S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi tožbenimi zahtevki ali zlorabljenimi sodnimi postopki (»strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti«). Rok za prenos direktive v nacionalno zakonodajo je 7. maj 2026. Predlog zakona prinaša nabor zaščitnih ukrepov, ki jih bodo lahko tožene stranke (upravičenci) uporabile zoper tovrstne tožbe oziroma v tovrstnih pravdnih postopkih (npr. varščino, podporo in pomoč upravičencu, hitro obravnavo in zgodnjo zavrnitev …). Upravičenec bo tako lahko zahteval, da sodišče tožeči stranki naloži plačilo varščine, če bo izkazal, da gre za zlorabljeni sodni postopek. S predlogom zakona se, poleg ureditve zaščitnih ukrepov, v slovenski pravni red prenašajo tudi druge obveznosti, ki jih določa direktiva, med drugim npr. vzpostavitev kontaktne točke »vse na enem mestu«. Le-ta bo zagotavljala dostop do informacij o razpoložljivih postopkovnih jamstvih in pravnih sredstvih ter podpornih ukrepih, kot so pravna pomoč ter finančna in psihološka podpora. Direktiva predvideva tudi letno poročanje Evropski komisiji o številu zlorabljenih sodnih postopkov za onemogočanje udeležbe javnosti, začetih v zadevnem letu, številu sodnih postopkov, razvrščenih glede na vrsto tožene stranke in tožeče stranke in o vrsti tožbenega zahtevka, vloženega na podlagi te direktive.

Predlog novele Zakona o javnih financah (ZJF) posega na področje ureditve sestave, priprave in izvrševanja proračuna, intervencij na sekundarnem trgu lastnih vrednostnih papirjev, izdanih poroštev, proračunske inšpekcije in finančnega inženiringa. S spremembami se želi zagotoviti jasnost narave in namena nekaterih vsebin ZJF, s čemer se bodo odpravile tudi pomanjkljivosti v sistemski ureditvi, na katere je opozorilo Računsko sodišče Republike Slovenije (RSRS). S predlogom novele zakona se, poleg projektov, opredeljujejo tudi ukrepi, ki jih doslej ZJF še ni pripoznal, kljub temu da se ukrepi že vrsto let vključujejo v tretji del proračuna države oziroma v načrt razvojnih programov. Iz razlogov, ki jih terjajo fiskalna pravila, se črta možnost, da bi se v primeru, če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, te obveznosti financirale v okviru večjih pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve. Sredstva za tovrstne primere bo mogoče zagotoviti le še s prerazporeditvijo sredstev v okviru prihrankov, če pa to ne bo mogoče, bo treba pripraviti rebalans proračuna. V členu, ki ureja splošno proračunsko rezervacijo, se črta zahteva, na podlagi katere bi se smela sredstva proračunske rezervacije porabljati zgolj za namene, ki jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Iz ZJF jasno izhaja, da je sredstva proračunske rezervacije dopustno porabiti tudi za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena v zadostnem obsegu.