Pomurje kot strateška regija za prehransko samooskrbo

Pomurska regija se uvršča med najpomembnejše regije v slovenski živinoreji, saj se tam redi kar 40 odstotkov vseh slovenskih prašičev. Poleg tega je Pomurje tudi pomembno središče pridelave zelenjave, kar regiji daje strateški pomen za povečanje prehranske samooskrbe.

Za to so nujne ciljno usmerjene naložbe. Ključnega pomena so vlaganja v rastlinjake, namakalne sisteme in specializirano mehanizacijo. Pomurje ima pri tem dodatno prednost v geotermalni energiji, ki jo je smiselno izkoristiti za ogrevanje rastlinjakov, kar omogoča energetsko učinkovito in trajnostno pridelavo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja namakanje kot odziv na podnebne spremembe. Prek štirih javnih razpisov omogoča do 100-odstotno sofinanciranje za skupne namakalne sisteme ter 50-odstotno sofinanciranje za individualne naložbe. Novi razpisi bodo objavljeni še letos, kar odpira nove priložnosti za kmetijska gospodarstva.

Za pospešitev razvoja rastlinjakov je bil dopolnjen Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki omogoča postavitev prefabrikatnih rastlinjakov na vseh kmetijskih zemljiščih, tudi brez spremembe namenske rabe prostora. Predlog novele zakona dodatno širi možnosti za postavitev visokotehnoloških rastlinjakov, kjer pridelava ne poteka v tleh. To odpira nove priložnosti za trajnostno pridelavo tudi na manj kakovostnih zemljiščih.

Ministrica Mateja Čalušić: »Verjamem, da bo današnji regijski obisk prinesel še več povezovanja, izmenjave mnenj na področju namakanja, kar je izjemno pomembno vprašanje predvsem z vidika, kako lahko pospešimo projekte, ki so morda že vrsto let nerealizirani in kako lahko na dolgi rok to predstavimo tudi lokalnim skupnostim, ker menimo, da moramo imeti odprt dialog z vsemi. Imeti moramo konsenz, da pridemo do skupnih rešitev. Eden od potencialov, tudi strateških investicij za prihodnja leta z vidika pridelave hrane pa so zavarovani prostori, rastlinjaki. Vprašanje za nas torej je, na kakšen način lahko država poenostavi sistem, da pridelovalci lažje pridejo do tovrstnih investicij.«

Na srečanju predstavnikov kmetijskih in živilskih podjetij Panorganic, Panvita, Paradajz, BTC, Ocean Orchids, Kodila, Cornus, Pomurske gospodarske zbornice in Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij s predsednikom vlade dr. Robertom Golobom in ministrico Matejo Čalušić so bile izpostavljene predvsem možnosti črpanja sredstev za podjetja iz skupne kmetijske politike, hitrejšega umeščanja rastlinjakov in namakanja ter uporabe geotermalne energije.

Ministrica Čalušić se je v okviru obiska v pomurski regiji srečala tudi s predstavniki Pomurske ekološke zadruge. Krepitev ekološkega kmetijstva in trga ekoloških živil je namreč ena od ključnih razvojnih prioritet Slovenije. Z Akcijskim načrtom za ekološko kmetovanje do leta 2027 si Slovenija prizadeva doseči 18 odstotkov kmetijskih površin v ekološki pridelavi, ob tem pa spodbuditi razvoj močnih, povezanih in tržno naravnanih verig ekoloških živil.

Povpraševanje po ekoloških živilih v Sloveniji močno presega ponudbo, zato ministrstvo posebno pozornost namenja ukrepom, ki spodbujajo večjo domačo pridelavo in dostopnost slovenskih ekoloških živil. Cilj je, da bi javni zavodi – šole, vrtci, bolnišnice in drugi – v okviru zelenega javnega naročanja, kjer je predviden 15-odstotni delež ekoloških živil, čim več teh živil zagotavljali iz slovenskih ekoloških virov.

Ministrica Mateja Čalušić: »Ekološko kmetijstvo ni le okoljsko, ampak tudi razvojno in tržno vprašanje. Predstavlja priložnost za ohranjanje naravnih virov, varstvo voda, razvoj podeželja ter dodajanje vrednosti na kmetijah.«

Ministrstvo sistematično krepi podporo ekološkemu kmetovanju z različnimi finančnimi, izobraževalnimi in promocijskimi ukrepi:

• Investicijski razpisi s povišanim sofinanciranjem za ekološke kmetije, med drugim v okviru intervencije IRP04 »Naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne naravnanosti ekoloških kmetij«.
• Neposredna plačila za ekološko pridelavo ter ločeno plačilo za ekološko čebelarjenje, pri katerem je vpis presegel načrtovana pričakovanja.
• Javna naročila 2025–2026, ki bodo usmerjena v razvoj trga in znanja: usposabljanja javnih zavodov za povečanje deleža lokalnih ekoloških živil, organizacija delavnic in pedagoških aktivnosti na ekoloških kmetijah, razvoj trga za lokalna ekološka živila (mleko, meso in druge verige) in izobraževalne dejavnosti za ozaveščanje o koristih ekološkega kmetovanja.

Ključno vlogo pri razvoju ekološkega sektorja imajo zadruge in druge oblike sodelovanja, ki omogočajo skupen nastop na trgu, lažji dostop do certifikacije in tehnologije, delitev stroškov ter razvoj lokalnih prehranskih verig. Trenutno so v Sloveniji priznane štiri skupine proizvajalcev za ekološko shemo kakovosti, ob tem pa ministrstvo spodbuja tudi nastajanje specializiranih ekoloških zadrug.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z okrepljenim naborom ukrepov, razpisov in podpornih dejavnosti celovito krepi ekološko kmetijstvo, trajnostne prehranske verige in sodelovanje med pridelovalci. S tem Slovenija stopa na pot, ki vodi k močnemu, povezanemu in tržno uspešnemu ekološkemu sektorju, ki prispeva tako k varstvu okolja kot k razvoju podeželja.

Državni sekretar mag. Ervin Kosi je v sklopu vladnega regijskega obiska v Pomurju obiskal podjetje Kmetijstvo Črnci in si ogledal možnosti namakanja v Apaški dolini.