Razglasitev dobitnic in dobitnikov državnih nagrad in priznanj na področju znanosti 2025

Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ki mu predseduje profesorica dr. Nataša Vaupotič, bo za leto 2025 podelil 15 nagrad in priznanj, in sicer:

• 6 Zoisovih priznanj za pomembne dosežke,
• 4 Zoisove nagrade za vrhunske dosežke,
• 2 Zoisovi nagradi za življenjsko delo,
• Puhovo nagrado za življenjsko delo,
• Puhovo nagrado za vrhunske dosežke ter
• Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije.

Minister za visoko šolstvo, znanost  in inovacije dr. Igor Papič je čestital letošnjim prejemnicam in prejemnikom ter se jim zahvalil za njihovo delo v dobrobit celotne družbe.

Ob tem je izpostavil nov Zakon o visokem šolstvu (ZViS) ter novelo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID): »Novi ZViS prinaša postopen dvig sredstev za visoko šolstvo do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda, novela ZZrID za znanost, raziskave in inovacije do 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda. Prav tako poteka izjemen investicijski cikel v visokošolsko in znanstvenoraziskovalno infrastrukturo. Vse te investicije in povečanje sredstev so mogoči in smiselni, ker vemo, da imamo odlične znanstvenice in znanstvenike, inovatorke in inovatorje. To so ljudje, ki finančna sredstva in infrastrukturo pretvarjate v znanje, razvoj, vrhunske dosežke, prebojne ideje ter poleg tega še izobražujejo mlade.«

Slavnostna podelitev najvišjih državnih nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti bo na predvečer dneva znanosti, v nedeljo, 9. novembra 2025, ob 20. uri v Cankarjevem domu.

Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju medicinske virologije prejme akademikinja prof. dr. Tatjana Avšič Županc, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc je s svojimi raziskavami virusov, ki povzročajo nevarne bolezni pri ljudeh, pomembno prispevala k varnosti javnega zdravja. Njeno delo je pomagalo bolje razumeti in obvladovati izbruhe nevarnih virusov tako v Sloveniji kot drugje po svetu. Odkrila je povsem novo vrsto virusa in ga poimenovala Dobrava. Razvijala je metode za hitro odkrivanje virusov, kar je vodilo do prelomnega znanstvenega spoznanja, da lahko okužba z virusom Zika med nosečnostjo pri plodu povzroči okvare možganov. Rezultati njenih raziskav omogočajo boljše preprečevanje in zdravljenje nalezljivih bolezni ter predstavljajo pomemben temelj za sodobno medicinsko virologijo.

Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju diskretne matematike prejme profesor dr. Tomaž Pisanski, Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije in Inštitut Andrej Marušič; Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko.

Prof. dr. Tomaž Pisanski je priznani raziskovalec diskretne matematike, področja, ki preučuje diskretne strukture, kot so cela števila, grafi in trditve v logiki, ki se ne spreminjajo zvezno, ampak lahko zavzamejo samo posamezne vrednosti. S postavitvijo in razvojem svetovno znane slovenske šole diskretne matematike je pomembno vplival na razvoj tega področja. Med drugim je na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko ustanovil in vodil Oddelek za teoretično računalništvo, sodeloval pri ustanovitvi Univerze na Primorskem, ustanovil in sourejal tri znanstvene revije, tudi vodilno slovensko revijo Ars Mathematica Contemporanea, ter ustanovil Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko. Organiziral je več mednarodnih znanstvenih srečanj in tudi predsedoval organizacijskemu odboru 8. Evropskega kongresa matematike v Portorožu. V zgodovini matematike je raziskoval Jurija Vego in Iva Laha.

Puhovo nagrado za življenjsko delo na področju razvoja farmacevtskih izdelkov in tehnoloških procesov v industriji prejme profesor dr. Franc Vrečer, KRKA, d. d., Novo mesto; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo.  

Prof. dr. Franc Vrečer je z inovativnim prispevkom na področju razvoja trdnih farmacevtskih oblik zdravil pomembno zaznamoval slovensko farmacevtsko industrijo. V podjetju KRKA je vodil številne razvojne projekte ter imel pomembno vlogo pri uveljavitvi novih metod dela. Ključno je prispeval k razvoju sodobnih farmacevtskih oblik, kot so zdravila v obliki pelet, ki podjetju KRKA zagotavljajo vodilno mesto med generičnimi proizvajalci. Je soavtor več kot 30 mednarodnih patentov in avtor številnih visoko citiranih znanstvenih objav. Kot redni profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani je pomembno prispeval k uveljavitvi magistrskega študija Industrijska farmacija in sodeloval pri razvoju strokovnega farmacevtskega izrazoslovja.

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju preučevanja slovenske politične zgodovine prejme profesor dr. Andrej Rahten, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta; ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa.

Prof. dr. Andrej Rahten je s svojim znanstvenoraziskovalnim delom pomembno prispeval k boljšemu poznavanju slovenske politične zgodovine v zadnjih desetletjih habsburške monarhije in v postimperialni dobi. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so študije o slovensko-hrvaških odnosih v habsburški monarhiji in sarajevskem atentatu, biografije Izidorja Cankarja, Ivana Šusteršiča in Antona Korošca, trilogija o slovenskem dojemanju habsburške dinastije ter več monografij s področja diplomatske zgodovine. Njegovo raziskovalno delo pomaga ohranjati zgodovinski spomin ter poglablja razumevanje prelomnih dogodkov in osebnosti, ki so v prvi polovici 20. stoletja zaznamovali slovenski prostor.

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju kemijskega in biokemijskega mikroprocesnega inženirstva prejmeta profesorica dr. Polona Žnidaršič Plazl in profesor dr. Igor Plazl, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. 

Prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl in prof. dr. Igor Plazl sta med pionirji, ki spreminjajo način razvoja kemijskih in biokemijskih procesov. V svojih laboratorijih načrtujeta miniaturizirane pretočne sisteme in mikroreaktorje – majhne, a izjemno zmogljive naprave, v katerih reakcije in izolacije produktov potekajo hitreje, z manj porabljene energije in manj nastalih odpadkov. S pomočjo matematičnih modelov natančno napovedujeta potek procesov in tako razvijata učinkovitejšo ter okolju prijaznejšo proizvodnjo zdravil in kemikalij. Njune inovacije ne ostajajo le v znanstvenih publikacijah, ampak jih prenašata tudi v slovensko industrijo, kjer pomagajo graditi temelje trajnostne proizvodnje.

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe prejme izredni profesor dr. Matjaž Humar, Institut »Jožef Stefan«; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko; Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije – NANOCENTER.

Izr. prof. dr. Matjaž Humar raziskuje nove optične naprave, ki niso narejene iz klasičnih trdih materialov, ampak iz mehkih in bioloških snovi. Zato imajo posebne lastnosti in jih lahko uporabimo v kvantni tehnologiji, za medicinsko diagnostiko in za proučevanje procesov v celicah. S svojo skupino raziskovalcev je kot prvi na svetu razvil izjemno občutljive laserje iz milnih mehurčkov in laserje, ki so jih vgradili v žive celice. Prav tako so prvi na svetu ustvarili prepletene fotone v tekočih kristalih, ki omogočajo, da lahko kvantne lastnosti svetlobe prvič spreminjamo z električnim poljem – podobno kot pri LCD zaslonih.

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju sistemske in molekularne biologije prejme profesorica dr. Kristina Gruden, Nacionalni inštitut za biologijo. 

Prof. dr. Kristina Gruden je vrhunska raziskovalka na področju rastlinske biologije. S svojim raziskovalnim delom in dosežki pomaga razumeti, kako rastline preživijo v svetu bolezni, škodljivcev in vse pogostejših vremenskih ujm, kot so suše, vročina in poplave. Pri svojem delu združuje biologijo, računalniško modeliranje in biotehnologijo, s čimer prispeva k razvoju novih raziskovalnih področij, spodbuja razvoj odpornejših rastlin in s tem prispeva k trajnostnemu kmetijstvu. S svojim delom pomembno vpliva na evropske znanstvene usmeritve ter krepi povezovanje znanosti in gospodarstva.

Puhovo nagrado za vrhunske dosežke za razvoj in uporabo napredne oblike celične imunoterapije za zdravljenje raka prostate prejmejo dr. Mateja Gabrijel Blatnik^1,2, profesorica dr. Helena H. Chowdhury^1,2, profesor dr. Marko Kreft^1,2,3, docent dr. Simon Hawlina^4,5, profesor dr. Matjaž Jeras⁶ in akademik prof. dr. Robert Zorec^1,2

Laboratorij za celično inženirstvo, Celica Biomedical (1), Laboratorij za nevroendokrinologijo – molekularno celično fiziologijo, Inštitut za patofiziologijo, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta (2), Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (3), Klinični oddelek za urologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana (4), Katedra za kirurgijo, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta (5), Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo (6).

Skupina raziskovalcev je razvila napredno obliko celične imunoterapije, ki predstavlja varnejšo in učinkovitejšo možnost zdravljenja rakavih obolenj. Namesto klasičnih imunoterapij, ki so pogosto povezane z resnimi stranskimi učinki, so uporabili bolnikove lastne dendritične celice, ki imunski sistem »naučijo« prepoznati in uničiti rakave celice. Z električnim impulzom so te celice združili z bolnikovimi tumorskimi celicami in ustvarili t. i. imunohibridome, ki sprožijo ciljno usmerjeni imunski odziv. Terapijo so preizkusili pri bolnikih z rakom prostate, rezultati pa so pokazali, da je zdravljenje varno, spremeni imunske odzive bolnikov in lahko podaljša njihovo preživetje.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju interdisciplinarnih raziskav literature in kulture med 16. in 19. stoletjem prejme docent dr. Luka Vidmar, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. 

Doc. dr. Luka Vidmar je s svojimi raziskavami na novo osvetlil literaturo in kulturo na Slovenskem med 16. in 19. stoletjem. Pojasnil je usodo izvodov Bohoričeve slovnice in pokazal na povezavo med protestantskim in katoliškim dojemanjem slovenske krščanske skupnosti. Ukvarjal se je z vplivom cenzure, začetki slovenske posvetne dramatike in z nemškim romanom ter potopisom. Preučeval je Zoisov vpliv na upravne in šolske reforme ter njegove zbirke slovenskih in slovanskih knjig. Svoje raziskave je gradil na doslej neraziskanih rokopisih ter pri tem uspešno povezal literarno, kulturno in umetnostno zgodovino. Njegovo delo pomembno prispeva k ohranjanju pisne kulturne dediščine, zlasti Zoisove knjižnice.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju biologije dreves prejme dr. Jožica Gričar, Gozdarski inštitut Slovenije. 

Dr. Jožica Gričar je s svojimi raziskavami pomembno prispevala h globalnemu razumevanju vpliva stresa na fiziološke procese v drevesih in njihovo debelinsko rast. Ugotovila je, da se drevesa na spremenjene razmere odzivajo s prilagajanjem razvoja svojih tkiv (les) in organov (listi, deblo, korenine), kar se odraža v njihovi strukturi. V času podnebnih sprememb in vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov so njene ugotovitve še posebej dragocene, saj pomagajo pri izbiri najbolj primernih drevesnih vrst ali populacij za različna okolja.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju biomolekularnih simulacij prejme profesor dr. Urban Bren, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije; Inštitut za okoljevarstvo in senzorje. 

Prof. dr. Urban Bren z računalniškimi simulacijami raziskuje, kako različne kemikalije vplivajo na zdravje ljudi, in razvija nove, selektivnejše diagnostične metode. Prvi je pokazal, da kemijska reaktivnost snovi dobro napove, ali so te lahko rakotvorne. Ukvarja se tudi z iskanjem naravnih spojin, ki bi zavirale nastanek raka – dolgoročni cilj je razvoj prehranskih dopolnil, ki bi pomagala pri preprečevanju te bolezni. Preučuje še vpliv mikrovalovnega sevanja na možnost razvoja raka ali nevroloških bolezni. S sodobnimi računalniškimi orodji načrtuje tudi nove zdravilne učinkovine, kot so učinkovitejša protivirusna zdravila in varnejša protibolečinska sredstva. 

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju fotovoltaike prejme izredni profesor dr. Marko Jošt, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko.

Izr. prof. dr. Marko Jošt se na področju fotovoltaike in sončnih celic osredotoča na raziskave novih materialov za pretvarjanje sončne svetlobe v elektriko, zlasti na perovskit. Raziskuje po zgradbi preprostejše oz. enospojne in naprednejše oz. tandemske perovskitne sončne celice, ki sodijo med nove fotovoltaične tehnologije. Njegovo delo je pripomoglo k večji učinkovitosti sončnih celic na osnovi perovskita in tudi k razumevanju njihovega delovanja in daljši življenjski dobi. S tem je pomembno prispeval k svetovnemu razvoju te nove tehnologije in njeni uporabi v industrijski proizvodnji. 

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov prejme profesor dr. Andrej Zorko, Institut »Jožef Stefan«; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko.

Prof. dr. Andrej Zorko s svojimi številnimi prelomnimi odkritji povsem novih kvantnih stanj in pojavov postavlja smernice razvoja hitro razvijajočega se znanstvenega področja kvantnih materialov. Gre za materiale, katerih lastnosti ni moč pojasniti v okviru klasične fizike, ampak so za to potrebni koncepti kvantne mehanike. Odkrivanje in razumevanje teh materialov zagotavlja dragocen vpogled v zapleteno kvantno naravo snovi in odpira vrata razvoju naprednih tehnologij, kot so izjemno zmogljivi kvantni računalniki in zelo občutljivi kvantni senzorji. Njegovi znanstveni dosežki so mednarodno odmevni in omogočajo razvoj sodobnih visokotehnoloških aplikacij.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskovanja finančne negotovosti in ekonomskih politik prejme profesor dr. Miroslav Verbič, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta; Inštitut za ekonomska raziskovanja.

Raziskave prof. dr. Miroslava Verbiča prispevajo k boljšemu razumevanju vplivov finančnih kriz in odločitev držav na podjetja in celotno gospodarstvo, zlasti v Sloveniji in evroobmočju. V njih pokaže, kako lahko finančna negotovost zavira investicije podjetij in gospodarsko rast, ter predlaga ukrepe, ki bi jih lahko vlade in centralne banke sprejele za večjo stabilnost v težkih časih. To odločevalcem daje na voljo boljše smernice za zaščito delovnih mest, podporo podjetjem in zagotavljanje finančne stabilnosti. Njegove ugotovitve so dragoceno orodje za strateško upravljanje gospodarstva, še zlasti v kriznih obdobjih.

Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike prejme profesor dr. Uroš Seljak, Univerza v Kaliforniji, Berkeley in Nacionalni laboratorij Lawrence Berkeley.

Prof. dr. Uroš Seljak s svojim delom na področju kozmologije in astrofizike pomembno krepi slovensko prepoznavnost in ugled slovenske znanosti v mednarodnem prostoru. Svetovno priznan je zaradi svojega raziskovalnega dela na področju kozmičnega prasevanja – kozmičnega mikrovalovnega sevanja ozadja, ki predstavlja najzgodnejšo sliko vesolja. Za svoje vrhunske znanstvene dosežke je prejel vrsto pomembnih nagrad – med njimi tudi Gruberjevo nagrado, najprestižnejšo nagrado s področja kozmologije. Na Univerzi v Ljubljani je ustanovil sklad, iz katerega se financirajo Nagrade dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentov prve in druge stopnje. Ob svoji karieri v ZDA tudi dobro sodeluje s slovenskimi raziskovalnimi institucijami in je preko fundacije ASEF gostil več nadarjenih slovenskih študentov.