Ministrica prejela letno poročilo Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij
V letu 2024 je bilo povprečno zaprtih 1.820 oseb, kar je 20,5 odstotka več kot leto prej. Povečanje števila je predvsem zaradi več priprtih oseb zaradi nezakonitega prehajanja meje (308. člen Kazenskega zakonika - KZ-1). V prvi polovici 2025 se je število zmanjšalo na 1.736, delež tujcev v lanskem in prvi polovici letošnjega leta pa ostaja okoli 50 odstotkov.
Trenutna so v slovenskih zavodih zaprte 1.504 osebe, kar predstavlja 111,7 odstotka zasedenost sistema. Statistični podatki Sveta Evrope (SPACE I za leto 2024) potrjujejo zasedenost v Sloveniji 134 odstotkov, a hkrati število zaprtih na 100.000 prebivalcev (88) ostaja pod evropskim povprečjem (122), kar Slovenijo uvršča med države z nižjo stopnjo števila zaprtih.
Soočanje s prostorsko problematiko je še vedno eden od glavnih izzivov zaporske uprave. Uprava je v lanskem letu izvajala številne ukrepe za razbremenitev, vključno z nameščanjem in premeščanjem zaprtih oseb med zavodi ter obnovami prostorov. Poleg obnove oddelka v Novem mestu, predstavlja ključen napredek težko pričakovana novogradnja ljubljanskega zapora v Dobrunjah, ki je v zaključni fazi in bo izboljšala pogoje za zaprte osebe in za zaposlene ter v nadaljevanju deloma razbremenila druge zapore. Ob novem objektu nastaja tudi izobraževalni center za usposabljanje kadra zaporskega sistema.
Kadrovska problematika ostaja pereča in velik izziv za sistem – konec leta 2024 je bilo zaposlenih 876 javnih uslužbencev. Kljub 52 novim zaposlitvam kadra še vedno primanjkuje, zlasti pravosodnih policistov. Predvidene rešitve z novelo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1I) omogočajo vključevanje upokojenih pravosodnih policistov in nekdanjih pravosodnih policistov (po drugih pravnih podlagah), v primeru zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih pa tudi zaposlene v upravi, ki so v preteklosti že opravljali to delo. Okrepile so se promocijske aktivnosti poklica z geslom »Varno, odločno, pravično!« ter nadaljevale aktivnosti za razvoj kadrov in pripravo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti za poklicni standard »pravosodni policist/pravosodna policistka«.
Ministrica in direktor sta obravnavala tudi obisk Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ter ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT), ki je oktobra 2024 preverjal napredek od zadnjega obiska leta 2017. Odbor je pohvalil prizadevanja osebje za izboljšanje sistema v teh zahtevnih razmerah, uprava pa je pripravila odzivno poročilo, ki je bilo nedavno potrjeno na Vladi.
Med pomembnejšimi projekti lanskega leta je implementacija presejalnega orodja za oceno tveganj v zavodih za prestajanje kazni zapora (RNA), razvitega v okviru projekta Sveta Evrope in Evropske komisije. Tovrstna orodja so široko uveljavljena v številnih evropskih zaporskih okoljih. V sodelovanju z Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je bila letos izvedena tudi validacija presejalnega orodja.
Za potrebe izvrševanja evropskih kohezijskih projektov oziroma operacij je Uprava ustanovila nov sektor. Do konca leta 2024 sta bili potrjeni dve operaciji za delo z zaprtimi osebami (področje izobraževanj ter razvoj kompetenc zaprtih oseb), v letu 2025 sledita še dve operaciji (za zaposlene in zaprte). Nadaljeval se je tudi Erasmus+ projekt »FirstINthenOUT«, ki spodbuja trajnostne prakse pri delu in poučevanju oseb v zaporskem sistemu.
