Rezultati Mednarodne raziskave poučevanja in učenja 2024

Pedagoški inštitut in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje sta na novinarski konferenci predstavila najnovejše rezultate Mednarodne raziskave poučevanja in učenja iz leta 2024 (angleško The OECD Teaching and Learning International Survey – TALIS 2024). Gre za največjo tovrstno raziskavo, ki s pomočjo vprašalnikov zbira mnenja učiteljev in ravnateljev o poučevanju, delovnih pogojih, šolskem okolju in omogoča glas učitelja pri razvoju politik in smo jo v Sloveniji izvajali že v letih 2008 in 2018. V raziskavi TALIS 2024 je sodelovalo 55 držav in izobraževalnih sistemov, skupaj več kot 250.000 učiteljev, v Sloveniji pa 10.805 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev, ločeno v treh skupinah po ravneh izobraževanja: v osnovni šoli učitelji prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega (VIO) obdobja skupaj, učitelji tretjega VIO in učitelji v srednješolskem izobraževanju. Prvi rezultati raziskave so objavljeni v obliki nacionalnega in mednarodnega poročila, podatkovnih zbirk in interaktivnega orodja za pregledovanje podatkov.

Povprečna starost učiteljev se v šestih letih ni spremenila

V Sloveniji so bili leta 2024 osnovnošolski učitelji stari v povprečju 45 let, srednješolski pa 48 let, kar se ne razlikuje pomembno od povprečne starosti učiteljev v izobraževalnih sistemih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: povprečje OECD). V Sloveniji je bilo v osnovnih šolah leta 2008 24 odstotkov učiteljev starejših od 50 let, leta 2018 39 odstotkov in leta 2024 32 odstotkov. V srednjih šolah je bilo leta 2018 46 odstotkov učiteljev starejših od 50 let, v letu 2024 pa 49 odstotkov, kar tudi kaže na stabilizacijo starostne slike v učiteljski populaciji v Sloveniji v zadnjem obdobju. Delež učiteljev, mlajših od 30 let je bil, podobno kot v predhodnih raziskavah TALIS, tudi v letu 2024 majhen in na nobeni od ravni ni presegel 8 odstotkov, čeprav je od leta 2018 narasel za nekaj več kot 3 odstotne točke tako v osnovni kot v srednji šoli.

Vstop v poklic potrebuje podporo

Po posameznih ravneh glede začetnega izobraževanja od 84 odstotkov do 89 odstotkov učiteljev v Sloveniji (nekoliko nad mednarodnimi povprečji) ocenjuje, da jim je začetno izobraževanje omogočilo dobro razumevanje predmeta, ki ga poučujejo. Precej manj učiteljev (od 37 odstotkov do 52 odstotkov) jih meni, da jim je začetno izobraževanje dalo osnove za uspešno obvladovanje vedenja v razredu. Slabše ocenjujejo tudi, da jih je pripravilo na delo v razredu, saj na vseh treh ravneh precej manj kot polovica učiteljev meni, da jim je začetno izobraževanje omogočalo dovolj praktičnih priložnosti za poučevanje v šoli.

V primerjavi z letom 2018 so se do leta 2024 med učitelji, ki so se pred kratkim pridružili svoji sedanji šoli (v petih letih pred raziskavo), zelo povečali deleži tistih, ki poročajo, da so bili v tej šoli vključeni v uvajanje, formalno ali neformalno. Podatke med leti lahko primerjamo za osnovnošolske učitelje tretjega VIO, kjer bil se je ta delež povečal s 37 odstotkov na 66 odstotkov, in za srednješolske učitelje, kjer se je povečal z 48 odstotkov na 71 odstotkov. Vendar pa so, kljub povečanju, ti deleži še vedno večinoma pod mednarodnimi povprečji. Med osnovnošolskimi učitelji prvega in drugega VIO jih je bilo leta 2024 v vsaj eno od oblik uvajanja vključenih 72 odstotkov, kar pa je višje od mednarodnega povprečja.

Med letoma 2018 in 2024 se je povečala tudi stopnja sodelovanja v formalnem uvajanju, in sicer z 20 odstotkov na 30 odstotkov med osnovnošolskimi učitelji (tretje VIO) in s 30 odstotkov na 40 odstotkov med srednješolskimi učitelji. Med osnovnošolskimi učitelji prvega in drugega VIO jih je bilo leta 2024 v formalno uvajanje vključenih 46 odstotkov.

Potrebe po nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju

V Sloveniji so skoraj vsi učitelji v zadnjem letu pred raziskavo sodelovali v eni od oblik profesionalnega učenja, ugotavlja raziskava. Le manj kot polovica učiteljev pa ocenjuje, da je profesionalno učenje pozitivno vplivalo na njihovo poučevanje (kar je tudi manj, kot so povprečja na mednarodni ravni).

Področja, za katera učitelji najpogosteje poročajo o visoki ravni potreb po profesionalnem učenju, vključujejo: vodenje razreda za izboljšanje vedenja učencev (o tem po ravneh poroča od 18 odstotkov do 24 odstotkov učiteljev), metode za podporo socialnemu in čustvenemu učenju učencev (od 16 odstotkov do 24 odstotkov), poučevanje učencev s posebnimi potrebami (od 14 odstotkov do 23 odstotkov) in prakse ocenjevanja učencev (od 15 odstotkov do 22 odstotkov).

Raznolikost v šolah se povečuje

Med učitelji tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole v Sloveniji sta se od leta 2018 izrazito povečala deleža tistih, ki so zaposleni na šolah z več kot 10 odstotkov učencev, katerih prvi jezik ni učni jezik, in tistih, ki so zaposleni na šolah z vsaj 1 odstotkom učencev beguncev. Na šolah z več kot 10 odstotkov učencev, katerih prvi jezik ni učni jezik, v letu 2024 poučuje 36 odstotkov teh učiteljev, kar je nad povprečjem OECD 25 odstotkov, na šolah z vsaj 1 odstotkom učencev beguncev pa poučuje 44 odstotkov teh učiteljev, kar je podobno povprečju OECD 47 odstotkov. Prilagajanje vse večji raznolikosti prinaša izzive. V Sloveniji je učiteljev, ki menijo, da lahko svoje poučevanje precej ali zelo prilagodijo kulturni raznolikosti učencev manj kot v povprečju OECD (63 odstotkov): v prvem in drugem VIO osnovne šole jih je 47 odstotkov, v tretjem 42 odstotkov in v srednjih šolah 40 odstotkov.  

Zadovoljstvo, stres in ugled

Z delom je zadovoljna velika večina učiteljev v Sloveniji (85 odstotkov učiteljev prvega in drugega VIO v osnovni šoli, 88 odstotkov učiteljev tretjega VIO in 89 odstotkov srednješolskih učiteljev), vendar so deleži pod mednarodnimi povprečji. Manj kot s poklicem na splošno pa so bili leta 2024, še pred plačno reformo, učitelji zadovoljni s svojimi plačami (po ravneh od 33 odstotkov do 36 odstotkov).

Med mlajšimi od 30 let, 16 odstotkov učiteljev prvega in drugega VIO osnovne šole, 13 odstotkov učiteljev tretjega VIO in 17 odstotkov  srednješolskih učiteljev izraža namero, da bodo v naslednjih petih letih opustili poučevanje (kar je nekoliko nižje glede na mednarodna povprečja oziroma podobno pri srednješolskih učiteljih). Ta delež se od leta 2018 ni pomembno spremenil.

Med letoma 2018 in 2024 se ni pomembno spremenil delež učiteljev, ki poročajo o doživljanju veliko stresa na delovnem mestu, v Sloveniji je ta delež od 13 odstotkov v srednješolskem izobraževanju do 19 odstotkov v drugem VIO osnovne šole, kar je enako kot povprečje OECD. Kot najpogostejše vire stresa učitelji navajajo preveč administrativnega dela, reševanje pomislekov staršev ali skrbnikov in vzdrževanje discipline v razredu.

Le 7 odstotkov učiteljev prvega in drugega VIO osnovne šole, 8 odstotkov učiteljev tretjega VIO in 14 odstotkov srednješolskih učiteljev meni, da družba ceni učiteljski poklic. Med letoma 2018 in 2024 se je ta delež povečal za 2 do 4 odstotne točke, vendar je še vedno občutno nižji od mednarodnih povprečij (22 odstotkov – 38 odstotkov).

Državna sekretarka Janja Zupančič je ob objavi rezultatov povedala: »TALIS je zelo pomembna raziskava za nas, saj z njo prisluhnemo glasu učiteljev. Le s pomočjo učiteljev namreč lahko gradimo kakovosten sistem vzgoje in izobraževanja. Rezultati raziskave kažejo, da so učitelji v Sloveniji dobro pripravljeni in večinoma samozavestni. Iz raziskave so razvidni tudi izzivi raznolikosti in visoka zahtevnost poklica pri vzgojnem delovanju, ki jih že zaznavamo in ob katerih poskušamo učitelje podpreti. Prav zato smo v času od izvedbe raziskave v zakonodajo že uvajali spremembe, povezane z vzgojnim delovanjem, vključevanjem priseljencev, pripravljamo pa še spremembe na področju posebnih potreb in ocenjevanja.

Med pomembne posodobitve na zakonodajni ravni umeščamo sistemsko določitev sredstev za razvoj in investicije v šolstvu ter celovito skrb za kakovost, podrobnejšo ureditev vzgojnega delovanja v osnovnih šolah, posodobitve več konceptualnih dokumentov (npr. za delo s priseljenci nadarjenimi učenci, za svetovalno delo) ter plačno reformo, ki bo v celoti izvršena leta 2028.

Zdi se, da učitelji skozi oceno virov stresa sporočajo, da potrebujejo nekaj pedagoškega miru za izvajanje kakovostnega vzgojno izobraževalnega procesa, to je mogoče v prvi vrsti doseči z negovanjem medsebojnih odnosov znotraj kolektivov, z učenci in starši. Pred nami je obdobje sprememb ob uvajanju novih učnih načrtov, pri pripravi katerih je sodelovala množica učiteljev. V tem obdobju bo potrebno dobro vodenje in še več poglobljenega sodelovanja med učitelji.«

Povezavi do mednarodne spletne strani: Results from TALIS 2024 | OECD (v angleščini) in Talis 2024 database (v angleščini).