Osrednji poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu v mesecu septembru 2025

V času visokega tedna je Republika Koreja kot osrednji dogodek svojega predsedovanja organizirala odprto razpravo Varnostnega sveta na visoki ravni na temo umetne inteligence v kontekstu mednarodnega miru in varnosti. V razpravi so bile poudarjene priložnosti, ki jih prinaša umetna inteligenca, obenem pa so bila obravnavna tudi tveganja, povezana z njo, tako na področju vojaških operacij in avtonomnih orožij, kot tudi na področju dezinformacij. V imenu Slovenije je na razpravi nastopila predsednica republike dr. Pirc Musar.

O Gazi je Varnostni svet v mesecu septembru razpravljal trikrat. V času visokega tedna je na izrednem brifingu poleg pozivov k prekinitvi ognja, izpustitvi talcev ter zagotavljanja humanitarnega dostopa prevladovala zaskrbljenost zaradi nadaljnjega slabšanja razmer; več držav, tudi Slovenija, je govorilo o genocidu. Večina članic je v razpravi nastopila na ravni zunanjih ministrov, v imenu Slovenije je sodelovala ministrica za zunanje in evropske zadeve Fajon.

Teden pred tem je Varnostni svet razpravljal o resoluciji, ki jo je pripravila Slovenija skupaj z ostalimi izvoljenimi članicami Varnostnega sveta, s katero bi se Varnostni svet odzval na katastrofalne humanitarne razmere, vključno z razglašeno lakoto v Gazi. Resolucija je prejela podporo 14 članic Varnostnega sveta, a zaradi veta ZDA ni bila sprejeta.

Ponovno je Varnostni svet razpravljal o Gazi v kontekstu resolucije 2334 iz leta 2016, ki obravnava izraelske naselbine na zasedenih palestinskih ozemljih. Slovenija se je v razpravi osredotočila na iskanje partnerjev za mir, pri tem pa izpostavila Palestinsko oblast, Agencijo OZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (angleško United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees in the Near East - UNRWA), mednarodno skupnost ter države, ki vodijo pogajalske procese.   

Varnostni svet se je septembra sestal na izrednem zasedanju zaradi izraelskega napada na cilje v Katarju ter se odzval s soglasno sprejeto izjavo za javnost, v kateri je napad obsodil.

V času visokega tedna je ministrica Fajon sodelovala tudi v neformalnem interaktivnem dialogu članic Varnostnega sveta s predstavniki Lige arabskih držav, kjer je bilo govora o razmerah na Bližnjem vzhodu.

Po avgustovski zahtevi Francije, Nemčije in Združenega kraljestva, da se spričo nezadovoljivega odziva Irana glede izpolnjevanja zavez iz jedrskega sporazuma ponovno uvedejo sankcije OZN, je Varnostni svet septembra odločal o dveh resolucijah. Tako predlog resolucije predsedujoče Republike Koreje o ukinitvi sankcij kot tudi rusko-kitajska resolucija o podaljšanju veljavnosti resolucije 2231(2015) nista prejeli zadostne podpore, tako da so sankcije OZN proti Iranu 27. septembra avtomatično ponovno začele veljati.

Septembra je Varnostni svet razpravljal o razmerah v Jemnu in Siriji, od afriških tem pa je obravnaval razmere v Demokratični republiki Kongo, vključno z delovanjem tamkajšnje mirovne operacije (angleško The United Nations Organization Stabilization Mission in the Democratic Republic of the Congo - MONUSCO). Pred redno razpravo o Afganistanu so Slovenija in druge članice Varnostnega sveta, podpornice skupnih zavez na področju žensk, miru in varnosti, v izjavi za medije izrazile podporo afganistanskim ženskam in deklicam, ki se soočajo z institucionalizirano diskriminacijo s strani Talibanov. Med drugim so opozorile na zagotavljanje nujnega dostopa žensk do humanitarne pomoči po nedavnem potresu ter na zagotavljanje pravice do izobraževanja, dela ter sodelovanja v javnem življenju.

Mirovnim operacijam je bila posvečena redna letna razprava, v kateri so se države osredotočile predvsem na vprašanje prihodnosti le-teh, na potrebne reforme in ukrepe za večjo učinkovitost. Mirovne operacije morajo podpirati politične procese vzpostavljanja in ohranjanja miru, kot svojo temeljno nalogo pa morajo videti zaščito civilistov. Države so v razpravi poudarile tudi pomen partnerstev med OZN in regionalnimi organizacijami, prilagodljivosti operacij ter njihovega ustreznega in pravočasnega financiranja. Slovenija je skupaj z drugimi članicami Varnostnega sveta, ki podpirajo skupne zaveze na področju podnebja, miru in varnosti, pred razpravo podala izjavo za medije, v kateri je bil izpostavljen vpliv podnebnih sprememb na mirovne operacije ter pomen ustreznega prilagajanja in odzivanja operacij na te izzive.

O Ukrajini je Varnostni svet na zahtevo evropskih članic, tudi Slovenije, razpravljal v času visokega tedna. Razprave se je med drugim udeležil ukrajinski predsednik Zelenski, Slovenijo je zastopala ministrica Fajon. Podobno misleče članice Varnostnega sveta so ponovno obsodile rusko agresijo, večina držav je podprla diplomatska prizadevanja za uveljavitev premirja ter končanje vojne in izrazila zaskrbljenost nad rastočim številom civilnih žrtev ter možnostjo širitve konflikta.

Slednje je bilo tudi v ospredju dveh izrednih razprav, s katerima se je Varnostni svet odzval na vdore letalnikov v zračna prostora Poljske in Estonije.

Septembra je Varnostni svet sprejel tri resolucije, in sicer o podaljšanju sankcijskega režima in mandata panela ekspertov za Darfur v Sudanu, o pogrešanih osebah in arhivih iz obdobja iraškega napada na Kuvajt ter o preoblikovanju Mednarodne podporne misije na Haitiju v Enoto za zatiranje tolp, skupaj z ustanovitvijo Urada OZN za podporo na Haitiju.