170. redna seja Vlade Republike Slovenije
V soboto, 27. septembra, ob 12. uri boste prejeli testno sporočilo SI-ALARM
Uprava za zaščito in reševanje bo na mobilne telefone, priključene na slovenska mobilna omrežja, poslala potisno sporočilo, s katerim bo testirala Sistem javnega obveščanja in alarmiranja po javnih mobilnih omrežjih (SI-ALARM).
Vlada je danes potrdila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2026 in predlog državnega proračuna za leto 2027, skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti. Med prioritetami ostajajo področja znanosti, stanovanjske politike, gospodarskega razvoja in odpornosti ter varnosti. Vlada je usklajevanjem proračunov posvetila veliko časa, tudi v luči pomembnih sistemskih sprememb, ki jih izvaja oziroma pripravlja na področjih prenove plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, zdravstva, pokojninske reforme in obrambnih izdatkov. Gre za velike spremembe, ki vplivajo tudi na načrtovanje in izvajanje proračunov. Pri pripravi proračunskih dokumentov je vlada kot izhodišče upoštevala tudi Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Republike Slovenije 2025-2028, jesensko gospodarsko napoved Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter predvideno izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost, evropske kohezijske politike v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027 in črpanje drugih evropskih sredstev. V letih 2026 in 2027 v ospredju ostajajo ukrepi, namenjeni krepitvi znanosti, zagotavljanju primernih in cenovno dostopnih stanovanj, ukrepi za spodbujanje investicij in pospešitev prehoda v gospodarstvo z visoko produktivnostjo, pokojninsko in zdravstveno varstvo ter odpornost in varnost. Za leto 2026 so prihodki načrtovani v višini 15,6 milijarde evrov, odhodki pa v višini 17,7 milijarde evrov. Prihodki so v primerjavi z lani sprejetim proračunom za leto 2026 nižji za 2,1 odstotka, odhodki pa so višji za 3,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj je predviden v višini 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Za leto 2027 so prihodki načrtovani v višini 16 milijard evrov, odhodki pa v višini 18,1 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi tako znašal 2,1 milijarde evrov oziroma 2,8 odstotka BDP. Vlada je potrdila tudi predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027, ki med drugim ureja povprečnino za občine. Ta bo predvidoma znašala 810 evrov, kar je več od doseženega dogovora z občinami oktobra lani. Pogajanja z občinami o povprečnini v prihodnjih dveh letih sicer še niso zaključena; v primeru drugačnega dogovora bo zakon in znesek povprečnine kot običajno prilagojen v postopku sprejemanja v državnem zboru. Letni dodatek za upokojence bo tudi prihodnje leto izplačan v različnih zneskih, in sicer v petih višinah od 160 evrov do 470 evrov. Predlog predvideva tudi uskladitev lestvice za odmero dohodnine in olajšav za leto 2026 v višini 50 odstotkov rasti povprečne mesečne plače v Sloveniji za junij 2025 glede na junij 2024. Socialni partnerji se bodo o tem še pogovarjali, in če bo dosežen drugačen dogovor o uskladitvi, bo zakon prilagojen v postopku sprejemanja v državnem zboru. Vlada je določila tudi dokončen predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 2024.
S predlaganimi spremembami in dopolnitvami Zakona o davčnem postopku se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, ki ureja obveznost poročanja ter avtomatično izmenjavo informacij med davčnimi organi držav članic Evropske unije o dohodkih iz transakcij s kriptosredstvi ter evropska direktiva o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, ki uvaja usklajen okvir v zvezi z izvajanjem obveznosti glede vložitve enotnega informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka ter hkrati razširja področje uporabe avtomatične izmenjave informacij na informativni obrazec za obračun povrhnjega davka. Druge spremembe in dopolnitve veljavnih določil davčnega postopka so namenjene zagotovitvi transparentnega, učinkovitega in pravilnega izvajanja v praksi, določnosti in predvidljivosti ravnanja zavezancev za davek ter drugih udeležencev pri izpolnjevanju davčnih obveznosti, davčnega organa pri vodenju davčnih postopkov ter lažjega in hitrejšega uveljavljanja pravic in pravnih koristi zavezancev za davek.
Vlada je danes soglasno sprejela ukrep proti Benjaminu Netanjahuju, predsedniku vlade države Izrael, ki sledi že sprejetim ukrepom proti dvema ekstremnima izraelskima ministroma. Proti izraelskemu predsedniku vlade tečejo postopki zaradi storitve vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost. Med drugim je Meddržavno sodišče že 19. julija 2024 ugotovilo, da več izraelskih politik in praks krši tako mednarodno humanitarno pravo kot pravo človekovih pravic. Vlada s to potezo pošilja jasno sporočilo državi Izrael, da Slovenija pričakuje dosledno spoštovanje odločitev mednarodnih sodišč in mednarodnega humanitarnega prava. S tem dejanjem Slovenija potrjuje svojo zavezanost mednarodnemu pravu, univerzalnim vrednotam človekovih pravic ter načelni in dosledni zunanji politiki.
Vlada Republike Slovenije bo v letu 2025 namenila prispevek za delovanje Palestinske uprave v skupni vrednosti 1.200.000 evrov, kar bo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, izvedlo prek mehanizma EU PEGASE. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) ocenjuje, da je kontinuirano delovanje Palestinske uprave nujno za vzpostavitev in ohranitev palestinske državnosti. Ob dejstvu, da je Republika Slovenija 4. junija 2024 priznala Državo Palestino in da aktivno sodeluje v pobudah za implementacijo rešitev dveh držav, je politično podporo Republike Slovenije nujno podkrepiti tudi s finančnimi sredstvi. Francoska republika, Kraljevina Španija, Kraljevina Norveška in Kraljevina Saudova Arabija so v drugi polovici septembra 2025 oblikovale Koalicijo za nujno zagotavljanje finančne vzdržnosti Palestinske uprave (ang.: Emergency Coalition for the Financial Sustainability of the Palestinian Authority). Načrt koalicije je zagotoviti 200 milijonov ameriških dolarjev mesečno v prihodnjih šestih mesecih za pomoč palestinski oblasti. Po šestih mesecih bo opravljena evalvacija učinkovitosti pomoči. K sodelovanju so države pobudnice povabile tudi Republiko Slovenijo kot aktivno članico Združenih narodov, na podlagi njenega dosedanjega humanitarnega angažmaja za palestinsko prebivalstvo ter dosledne podpore diplomatskim in političnim prizadevanjem za rešitev palestinskega vprašanja.