Na Hrvaškem se širi afriška prašičja kuga, Uprava poziva k spoštovanju biovarnostnih ukrepov

V zadnjih tednih se APK hitro širi med domačimi in divjimi prašiči v osiješko-baranjski in vukovarsko-sremski županiji. Hrvaške oblasti opozarjajo, da gre za največje žarišče bolezni do sedaj, bolezen se je pojavila tudi v obratu z okoli 10.000 prašiči. V skladu z ukrepi za izkoreninjenje bolezni bodo vse živali v naslednjih dneh evtanazirane. Do sedaj so morali evtanazirati že 41.000 živali. K širjenju bolezni so pripomogli neodgovorno obnašanje rejcev, nezakonita trgovina ter neupoštevanje biovarnostnih ukrepov.

Dosledno izvajanje biovarnostnih in previdnostnih ukrepov

Zaradi razširjenosti APK v naši soseščini UVHVVR poziva rejce prašičev k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za vnos bolezni v rejo. Ključni ukrepi so:

• dosledna uporaba zaščitne obleke in obutve pri delu z živalmi ter razkuževanje rok opreme in obutve;
• omejevanje dostopa nepooblaščenim osebam do rej;
• postavitev razkuževalnih barier pred vhodom v hleve;
• preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči (posebno pozornost je treba nameniti živalim v izpustih, prosti reji);
• nakup živali iz preverjenih rej in izolacija nove živali pred vključitvijo v čredo.

V primeru suma na APK (nenaden pogin živali, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, zmanjšan apetit, bruhanje, driska ipd.) naj rejci nemudoma obvestijo svojega veterinarja.

Lovci naj pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in se izogibajo lovu v državah, zlasti na Hrvaškem in v Italiji, kjer je APK razširjena.

Prav tako UVHVVR poziva vse, ki se vračajo iz držav, kjer je APK prisotna, da s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni. Morebitne ostanke hrane, prinesene s teh območij, naj ne odlagajo v naravo, temveč v pokrite zabojnike.

Zaradi visokega tveganja za vnos povzročiteljev bolezni živali (afriška prašičja kuga, slinavka in parkljevka, kuga drobnice) so v evropski zakonodaji  v veljavi stroga pravila, ki določajo, da potniki ob vračanju v EU s seboj ne smejo vnašati mleka in mesa ter proizvodov iz njih. Omejitve in prepovedi veljajo tudi za druge proizvode živalskega izvora. UVHVVR opozarja na upoštevanje prepovedi in omejitev pri vnosu proizvodov živalskega izvora v osebni prtljagi potnikov iz tretjih držav.  

Stanje v Evropi v letu 2025

Bolezen se v letu 2025 še naprej širi po Evropi, pri čemer so izbruhi potrjeni v številnih državah članicah EU, zlasti v vzhodni in južni Evropi, ter v nekaterih sosednjih tretjih državah. Bolezen prizadene tako populacije divjih kot domačih prašičev, kar povzroča resne gospodarske posledice in zahteva obsežne ukrepe za zajezitev širjenja.

V Italiji je APK prisotna v več regijah, predvsem v Piemontu, Lombardiji in Emiliji-Romanji, kjer je bilo zaradi okužb evtanaziranih več deset tisoč prašičev, bolezen pa ogroža tudi proizvodnjo tradicionalnih mesnih izdelkov. V Furlaniji - Julijski krajini, ki meji na Slovenijo, bolezen še ni prisotna.

APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje v sosednjih državah vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji. Za bolezen so značilne velike izgube, tako neposredne (pokončanje prašičev v okuženih obratih) kot tudi posredne, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza živali in izdelkov ter surovin, ki izvirajo od prašičev.

APK ostaja ena največjih groženj evropski prašičereji, saj povzroča ogromno gospodarsko škodo.

Več informacij:

• Spletno mesto o afriški prašičji kugi
• Zgibanka o afriški prašičji kugi
• Vnos osebnih pošiljk proizvodov živalskega izvora | GOV.SI
• Vnos proizvodov živalskega izvora – spletno mesto Evropske komisije (v angleščini)