Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

167. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele Zakona o odnosih s Slovenci zunaj njenih meja, ki ureja ukrepe za spodbujanje gospodarske osnove Slovencev v zamejstvu. Potrdila je predlog novele Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU, se seznanila z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj 2025 in sprejela sklep, da se Miloradu Dodiku prepove vstop v Republiko Slovenijo.

Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Predlog novele Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja na vzpostavlja in ureja ukrepe za spodbujanje gospodarske osnove Slovencev v zamejstvu. Določajo so ukrepi za spodbujanje gospodarske osnove Slovencev v zamejstvu, ureja se postopek izvedbe javnega razpisa za izbiro upravičencev ter uvaja možnost neposredne dodelitve sredstev za projekte, ki posebej pomembno prispevajo k ohranjanju, krepitvi in razvoju slovenske narodne skupnosti v slovenskem zamejstvu. Novela na novo uvaja še možnost zagotavljanja prostorov za delovanje nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu, in na področju regionalnega sodelovanja določa organ, pri katerem se zagotavljajo sredstva za izvajanje prevzetih obveznosti Republike Slovenije za razvojne programe in projekte, vključno s financiranjem skupnega sklada Muraba za leti 2025 in 2026.

Vlada je določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije in ga pošilja v obravnavo Državnemu zboru po skrajšanem postopku. Predlog novele odpravlja posamezne nepravilnosti in pomanjkljivosti pri prenosu nekaterih evropskih pravnih aktov in zagotavlja prenos naknadno sprejetih evropskih pravnih aktov glede sodelovanja v kazenskih zadevah med državami članicami EU, in sicer na teh področjih sodelovanja:

  • evropski nalog za prijetje in predajo,
  • evropski dokazni nalog,
  • medsebojno priznavanje obsodb, s katerimi je izrečena zaporna kazen ali ukrep, ki vključuje odvzem prostosti,
  • medsebojno priznavanju pogojnih obsodb z varstvenim nadzorstvom, pogojnih odložitev izreka kazni, alternativnih sankcij in odločb o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom,
  • medsebojno priznavanje odločb o odvzemu premoženja v kazenskih postopkih in o začasnem zavarovanju takega odvzema in
  • izmenjava podatkov iz kazenskih evidenc.

Predlagane spremembe upoštevajo načela sodelovanja v kazenskih zadevah med članicami EU, predvsem pa načela varstva človekovih pravic in svoboščin, pravne države, legitimnosti in omejenosti represije, učinkovitosti, gospodarnosti ter zaupanja.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o digitalizaciji zdravstva (ZDigZ) in ga poslala v Državni zbor Republike Slovenije po rednem postopku. S tem predlogom zakona nadomešča predlog zakona, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila 19. junija 2025. Za ta korak se je vlada odločila, ker zadržanje Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja blokira tudi sprejem predloga ZDigZ – oba namreč posegata v Zakon o pacientovih pravicah. Zato je nov predlog ZDigZ ustrezno prilagojen, da bo lahko stekel zakonodajni postopek – vsebinsko v bistvenem delu sicer ostaja enak kot prejšnji. Cilj zakona je z digitalno izmenjavo podatkov in uporabo sodobne informacijske tehnologije izboljšati delovanje celotnega zdravstvenega sistema. Zdravstvene storitve bodo tako lahko potekale hitreje in učinkoviteje. Zakon uvaja številne novosti in rešitve, ki bodo zdravstvenim delavcem olajšale delo, pacientom poenostavile pot skozi sistem, celotnemu zdravstvu pa zagotovile bolj urejeno in pregledno upravljanje podatkov. Vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti bodo na primer morali zdravstveno dokumentacijo posredovati v centralni zdravstveni elektronski zapis (CeZZ), tako bodo vsi pomembni podatki o pacientu zbrani na enem mestu. Pacientom ne bo več treba tiskati ali fizično prenašati dokumentacije med različnimi izvajalci. Vsi zdravstveni delavci in sodelavci, ki oskrbujejo pacienta, bodo imeli, v skladu s svojimi pooblastili, dostop do njegovih zdravstvenih podatkov. To bo omogočilo boljšo timsko obravnavo in razbremenilo zdravnike, saj podatkov ne bo več treba posredovati znotraj tima. Pacient bo kljub temu ohranil pravico, da določenemu izvajalcu ali posamezniku dostop do dokumentacije prepove. Vzpostavljeno bo javno podjetje, ki bo skrbelo za vzdrževanje enotnih in celovitih informacijskih rešitev ter poenostavilo upravljanje dostopov do zdravstvenih podatkov. Podjetje bo nastopalo kot pogodbeni obdelovalec, kar pomeni, da bo delovalo izključno po navodilih upravljavcev zbirk (na primer izvajalcev zdravstvene dejavnosti, NIJZ) in ne bo smelo samostojno odločati o obdelavi podatkov ali razvoju rešitev. Zbirke podatkov se bodo poenotile in racionalizirale – namesto več kot 80 zbirk jih bo po novem vzpostavljenih približno 30. To bo omogočilo boljšo povezljivost podatkov, zmanjšalo napake in prispevalo k boljši diagnostiki, obravnavi in načrtovanju sistemskih sprememb v zdravstvu.

Vlada se je seznanila z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj 2025, ki jo je pripravil Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Gospodarska rast se bo letos ob upadu aktivnosti v izvoznem sektorju upočasnila z lanskih 1,7 odstotka na 0,8 odstotka, kar je manj od Umarjevih pomladanskih pričakovanj (2,1 odstotka). V prihodnjih dveh letih pričakujemo ponovno višjo gospodarsko rast (2,1 odstotka leta 2026 in 2,2 odstotka leta 2027). Inflacija bo letos (2,9 odstotka, medletna konec leta) predvsem zaradi višjih cen hrane nekoliko višja kot lani. V prihodnjih dveh letih se bo znižala proti 2,3 odstotka. Z uresničitvijo Jesenske napovedi so povezana znatna, večinoma negativna tveganja, predvsem iz mednarodnega okolja, med njimi morebitno zaostrovanje trgovinskih napetosti in povečanje negotovosti, poslabšanje zaupanja na finančnih trgih ter geopolitična tveganja. V domačem okolju so tveganja povezana predvsem z zmogljivostmi za izvedbo večjih investicijskih projektov in s povečevanjem stroškov dela, so pa tudi možnosti za višjo gospodarsko rast od predvidene.

Vlada je sprejela sklep, da se v Skupnem kadrovskem načrtu (SKN) organov državne uprave za leti 2025 in 2026 določi minimalna kvota za zaposlitev vrhunskih športnikov in trenerjev, in sicer se poveča število dovoljenih zaposlitev na 21 pri Ministrstvu za finance (Finančni upravi), 59 pri Ministrstvu za notranje zadeve (Policiji) in 103 pri Ministrstvu za obrambo (Slovenski vojski). Poleg tega se SKN spremeni tako, da se v okviru dovoljenih zaposlitev po ena kvota iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter iz Ministrstva za infrastrukturo prenese na Ministrstvo za naravne vire in prostor. Sredstva za prenose kvot in sredstva za minimalne kvote za zaposlitev vrhunskih športnikov in trenerjev zagotovijo omenjeni proračunski uporabniki v okviru sredstev za stroške dela v svojih finančnih načrtih ali z medsebojno prerazporeditvijo sredstev za stroške dela v svojih finančnih načrtih. Skupno število dovoljenih zaposlitev v SKN ostaja nespremenjeno, saj se kvote prerazporejajo oziroma zapolnjujejo znotraj sprejetega SKN za leti 2025 in 2026.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela sklep, da se Miloradu Dodiku prepove vstop v Republiko Slovenijo. Sklep začne veljati danes. Obrazložitev sklepa ostaja tajna.