Umetnost prispeva k boljšemu zdravju

Na konferenci, ki jo organizira Društvo Asociacija in poteka od 9. do 11. septembra na različnih lokacijah v Ljubljani, evropski in domači strokovnjaki raziskujejo vlogo kulture pri zdravju prebivalcev s poudarkom na oblikovanju javnih politik ter ukrepov na tem področju. Skozi primere dobrih praks predstavljajo, kako umetnost krepi dobrobit delavk in delavcev, organizacijskih okolij, posameznikov in skupnosti.

V govoru je državni sekretar mag. Marko Rusjan povedal: »Vse več evropskih držav uvaja model kulture na recept, ki v preventivno skrb za zdravje, predvsem duševno, vključuje tudi kulturo. Vesel sem, da tudi Slovenija dela konkretne korake k temu sistemu v tesnem sodelovanju s partnerji iz zdravstvenega resorja.« Dodal je, da s kulturo in umetnostjo v prvi vrsti krepimo duševno zdravje: »V Sloveniji imamo široko razvejano mrežo ljubiteljskih dejavnosti, v katero je prek različnih društev in skupin vključenih več kot sto tisoč prebivalcev. Aktivno sodelovanje v pevskih zborih, gledaliških skupinah, folklori in likovnih delavnicah pri premagovanju socialne izključenosti še posebej pomaga starejšim.« Ob tem je poudaril tudi pomen široko razvejane mreže javnih knjižnic: »Na ministrstvu jih podpiramo pri širitvi knjižničnega gradiva in nakupu bibliobusov, ki tako dosežejo tudi najbolj oddaljene prebivalce. S knjigami si krajšamo čas, ohranjamo kognitivno kondicijo in lajšamo duševne stiske.« Poudaril je še, da v zadnjem desetletju inovativne podporne programe, ki povezujejo dobro počutje in kulturo, uspešno razvijajo tudi v sferi profesionalnih ustvarjalcev in kulturnih institucij ter nevladnih organizacij.«

Na Ministrstvu za kulturo podpiramo tesnejše povezovanje in umeščanje kulture v druge resorje. Kultura namreč pozitivno vpliva na razvoj turizma, na socialno vključenost, prispeva k znanosti in inovacijam ter je pomemben dejavnik pri ohranjanju zdravja in dobrega počutja. »O slednjem smo se vsi prepričali med pandemijo, ko nam je kultura prek serij, glasbe in filmov krajšala čas in pomagala lajšati osamljenost,« je še poudaril državni sekretar mag. Marko Rusjan.

Ravno zato smo na Ministrstvu za kulturo v tem mandatu, kot je na konferenci poudaril Tadej Meserko, zagotovili strateško podlago za povezovanje kulture in zdravja, in sicer najprej s spremembo nacionalnega programa za kulturo, ki ji je nato sledilo še oblikovanje operativnega okvira z akcijskim načrtom. Poleg tega smo kulturo umestili tudi v strateške dokumente zdravstvenega resorja na področju duševnega zdravja. Meserko je predstavil tudi prvi konkretni ukrep, ki je izšel iz vzpostavljenih ustreznih podlag za sistemski razvoj povezovanja kulture in zdravja, to je letošnji pilotni javni razpis za projekte, ki povezujejo kulturo in zdravje.