Slovenija in Koroška krepita sodelovanje na področju najpomembnejših vprašanj prihodnosti

Pod skupnim predsedstvom deželnega glavarja Koroške, Petra Kaiserja, in podpredsednice Vlade Republike Slovenije in ministrice za zunanje in evropske zadeve, Tanje Fajon, je danes, 10. septembra 2025, v prostorih Urada deželne vlade zvezne dežele Koroške v Celovcu zasedal Skupni odbor Slovenija – Koroška. Tradicionalni forum sodelovanja je še dodatno okrepil tesno partnerstvo med Koroško in Slovenijo in začrtal pomembne poudarke za prihodnje večletno obdobje. V središču posvetovanj so bili med drugim okolje in varstvo podnebja, promet in energija, izobraževanje in zdravje, gospodarstvo in raziskave ter kultura, kmetijstvo in turizem.

Sopredsedujoča, deželni glavar Kaiser in ministrica Fajon, sta se že pred dvostranskim srečanjem pogovarjala o aktualnih vprašanjih čezmejnega sodelovanja in o razvoju dogodkov v soseščini. Poudarila sta pomen in prispevek slovenske narodne manjšine za razvejano sodelovanje med deželo Koroško in Republiko Slovenijo, ki bogati obe strani. Govorila sta tudi o nedavnem policijskem posredovanju na Peršmanovi domačiji. Deželni glavar Kaiser in ministrica Fajon sta soglasno poudarila nujnost hitre in temeljite preiskave dogodka, ki bi morala prinesti nedvoumne ugotovitve. »To je tudi v skladu s pričakovanji slovenske narodne manjšine in javnosti v obeh državah,« sta poudarila. Ministrica Fajon in deželni glavar Kaiser sta tudi potrdila, da se bosta še naprej zavzemala za nadaljevanje vseh skupnih aktivnosti, ki krepijo sožitje in čezmejno sodelovanje. Sem spadajo tudi projekti, ki prispevajo k vključujočemu spominjanju in nadaljnjemu dobremu sožitju med sosednjima narodoma.

Najpomembnejši rezultati in poudarki:

Okolje in prostorsko načrtovanje

Sprejet je bil dogovor o izmenjavi izkušenj in znanja s področja pobud za varstvo podnebja ter trajnostne rabe obnovljivih naravnih virov (sonce, veter, voda, bioplin). Poleg tega se bo nadaljevalo sodelovanje pri varovanju okolja in čezmejnih okoljskih presojah na strateški in izvedbeni ravni. Nadaljevalo se bo tudi skupno delo v okviru Stalne slovensko-avstrijske komisije za Dravo.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

Nadaljevalo se bo zelo dobro redno čezmejno sodelovanje, vključno s skupnimi vajami in krepitvijo medsebojnega komuniciranja.

Promet in mobilnost

Strani sta poudarili pomen sanacije predora Ljubelj, uvedbe čezmejnih avtobusnih povezav za kolesarske in prostočasne projekte vzdolž Dravske kolesarske poti, kot je povezava Labot–Velenje, in novih trajnostnih rešitev glede mobilnosti v okolici predora pod Golico. Obravnavana je bila tudi možnost tristranskega srečanja med Koroško, Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo za področje infrastrukture in prometa.

Energija

Nadaljuje se strokovni dialog o obnovljivih virih energije in vodiku. Na dnevnem redu so bile tudi aktualne informacije glede Jedrske elektrarne Krško.

Javna uprava

Med drugim je bil sprejet dogovor o izmenjavi izkušenj na področju javne uprave. Prav tako je predvidena izmenjava znanj in izkušenj na področju digitalizacije, tudi Koroške pri razvoju KärntenGPT.

Izobraževanje

Nadaljevalo se bo odlično sodelovanje v okviru Skupne komisije na področju šolstva. To obsega tudi sodelovanje na področju predšolske vzgoje, vključno z zaposlovanjem vzgojiteljic in vzgojiteljev iz Slovenije na dvojezičnem območju. Še naprej bo potekalo tudi sodelovanje med slovenskimi in koroškimi šolami, visokimi šolami in univerzami. Posebna pozornost bo namenjena razvoju poučevanja slovenskega jezika na Koroškem in spodbujanju večjezičnih izobraževalnih modelov. Govorili so tudi o izmenjavi učnih gradiv in jezikovnih asistentov ter o izobraževanju vodstvenih delavcev (ravnateljev).

Zdravje, demografske spremembe

Zelo pomembni so dogovori o sodelovanju enot nujne medicinske pomoči v čezmejnem območju. Poleg tega je bil sprejet dogovor o izmenjavi izkušenj na področju duševnega zdravja ter preprečevanja in zdravljenja zasvojenosti. Pogovor je tekel tudi o zaščiti ranljivih skupin pred vročino. Prav tako so obravnavali izzive zaradi staranja prebivalstva in vključevanje starejših v družbo.

Gospodarstvo in raziskave

Strani bosta spodbujali povezovanje centrov za polprevodnike in razvoj čezmejnih dobavnih verig. Gospodarsko sodelovanje naj bi okrepile tudi nove pobude na področju krožnega gospodarstva, trajnostnih gradbenih metod in podpore zagonskim podjetjem.

Turizem in šport

V načrtu so novi skupni turistični produkti – od veslaške poti po reki Dravi do trajnostnih ponudb v alpsko-jadranskem prostoru, npr. kolesarska pot Gradec–Maribor–Beljak ali čezmejna gorska kolesarska pot. V okviru čezmejnega kolesarstva, pohodništva in povezanosti turizma so razpravljali tudi o pobudi občin z obeh strani meje za ponovno odprtje ceste med Črno na Koroškem in Železno Kaplo prek mejnega prehoda Luže. Predstavljena je bila tudi zamisel o seriji plavalnih dogodkov na prostem, tj. v jezerih in morju. Strani podpirata tudi nadaljevanje sodelovanja na področju športa.

Kultura

Sodelovanje v kulturi bo med drugim okrepljeno s projekti za večjo mobilnost umetnikov in ustvarjalcev, medsebojnim spodbujanjem festivalov, razširitvijo sodelovanja z muzejem Ingeborg Bachmann, izmeničnim podeljevanjem nagrade Fabjana Hafnerja in nadaljevanjem načrtovanja čezmejne gledališke vstopnice Alpe–Adria za obisk operne hiše v Ljubljani, Mestnega gledališča v Celovcu, gledališča Schauspielhaus v Gradcu in operne hiše v Trstu. Poleg tega se bo krepilo sodelovanje na področju literature in bralne pismenosti in v tem kontekstu se bo nadaljevalo tudi sodelovanje na področju knjižnic ter zagotavljalo podporo delovanju Slovenske študijske knjižnice v Celovcu.

Kmetijstvo in razvoj podeželja

Obravnavane so bile teme, kot so sodelovanje mladih kmetov, sodelovanje pri nadzoru in preprečevanju bolezni živali, izmenjave na področju kmetijskega izobraževanja in izzivi skupne kmetijske politike 2028+. Pozornost je bila namenjena tudi usklajevanju skupnih interesov za ohranitev drobno strukturiranega kmetijstva ter redni izmenjavi informacij in izkušenj na področju gozdarstva.

Deželni glavar Peter Kaiser je poudaril »strateški pomen čezmejnega sodelovanja v času podnebnih sprememb, globalnih negotovosti in gospodarskih preoblikovanj. Koroška in Slovenija nista le sosedi, ampak partnerici v skupni evropski regiji prihodnosti«.

Podpredsednica vlade in ministrica Tanja Fajon je poudarila: »Sodelovanje z deželo Koroško je v obojestranskem interesu. Prinaša dobrobit za prebivalstvo na čezmejnem območju in njegov razvoj, redni dialog pa hkrati prispeva k dobrososedskim odnosom. V dvanajsto leto skupnega dela vstopamo s predlogi za nadaljevanje sodelovanja na številnih področjih.«

Ozadje

Skupni odbor Slovenija – Koroška je bil ustanovljen na skupno pobudo Republike Slovenije in Dežele Koroške. Pobudnik na koroški strani je bil danes sopredsedujoči deželni glavar Peter Kaiser. Skupni odbor služi kot platforma za dvostransko sodelovanje na področju politike, gospodarstva, družbe, kulture in okolja. Združuje interese obeh strani in razvija konkretne projekte, od katerih mnoge podpira EU s programi, kot je Interreg.