Fajon na Peršmanovi domačiji: Zahtevamo hitro in temeljito preiskavo grobe policijske intervencije

Ministrica je grobo policijsko nasilje nad mladimi udeleženci tabora označila za nesprejemljivo ter izrazila neomajno podporo in solidarnost Slovenije s slovensko narodno manjšino. »Preiskava dogodka, ki je v teku, mora biti hitra in temeljita, njeni rezultati in razjasnitev dejstev pa nedvoumni. Pričakujemo tudi pravne posledice za tiste, ki so odgovorni za ta nedopusten nasilni poseg. To smo takoj zahtevali od avstrijskih oblasti in to bom danes tudi ponovila v Celovcu. Vsakršno podaljševanje preiskave in zamudo pri objavi poročila o preiskavi je težko razumeti, kljub pojasnilom o zahtevnosti postopkov,« je poudarila.

Ministrica Fajon se je zavzela za ohranjanje spomina s celovitim pogledom na skupno zgodovino ter poudarila, da sta vključujoč pristop in kultura spominjanja tista, ki pomagata pri krepitvi medsebojnega zaupanja in sožitja. Po njenih besedah je dogodek na Peršmanovi domačiji razkril, da je pred avstrijsko državo in družbo še nekaj nalog, tudi v luči dolgoletnih zamud pri uresničevanju pravic slovenske narodne manjšine, ki izhajajo iz Avstrijske državne pogodbe, od podpisa katere letos mineva 70. let. Zagotovila je, da Republika Slovenija deluje in bo delovala kot zaščitnica slovenske manjšine, ki v dialogu z avstrijsko stranjo ob vseh priložnostih opozarja na dosledno uresničevanje narodnostnih pravic.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je izrazila prepričanje, da bo manjšina še naprej eden najpomembnejših povezovalnih dejavnikov v odnosih z Republiko Avstrijo in deželo Koroško. V interesu Slovenije sta nadaljnji dialog in sodelovanje z deželo Koroško, ki krepi položaj slovenske manjšine v Avstriji, je v korist prebivalcev na obeh straneh meje in prispeva k utrjevanju dobrososedskih odnosov. »Pričakujemo, da bo Avstrija uresničila pričakovanja slovenske manjšine na področju dvojezičnega izobraževanja: da bosta dvojezična vzgoja in izobraževanje prisotna v celotnem izobraževalnem obdobju, od predšolske vzgoje do konca srednje šole. Prav tako pričakujemo krepitev slovenščine na avstrijskih javnih uradih in sodiščih,« je izpostavila slovenska zunanja ministrica. Dodala je, da je 50. letnica sprejema avstrijskega zakona o narodnih skupnostih naslednje leto priložnost, da se zakon prilagodi razvoju in duhu časa. To nalogo ima zaenkrat delovna skupina v parlamentu, po besedah ministrice Fajon pa bi bil pomemben signal, da vlada misli resno, pa bi bila še ustanovitev podobne skupine v krogu vlade.

Slovenska zunanja ministrica je sklenila, da so dobri odnosi s sosednjimi državami temelj uspešne zunanje politike: »V tem mandatu smo v okviru našega ministrstva in v imenu Slovenija vodili dinamičen in razvejan medsosedski dialog na visoki politični in strokovni ravni, kar je posebej dragoceno z vidika položaja slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu.«

Ministrica se je ob priložnost obiska na Peršmanovi domačiji s polaganjem venca poklonila spominu na 11 članov družine Peršman – Kogoj, ki so umrli kot žrtve nacističnega nasilja ob koncu druge svetovne vojne.