Novela zakona o ohranjanju narave odpravlja administrativne ovire, izboljšuje ukrepanje in nadzor
Novela zakona prinaša manjše, a pomembne spremembe in dopolnitve sistema ohranjanja narave. Je pomemben korak, ker z njo pet ključnih področij izboljšujemo in urejamo na novo.
Minister Jože Novak
Novela uvaja administrativne poenostavitve kot primeroma ne-izdajanje naravovarstvenega soglasja za manjše rekonstrukcije in vzdrževanje in ukinitev izdajanja ugotovitvenih odločb o obstoju zavarovanih območij.
Pri upravljanju naravnih vrednot in zavarovanih območij se dodaja možnost, da lahko v skladu z aktom o zavarovanju ustanovitelj zavarovano območje upravlja neposredno v organizacijski enoti ministrstva oziroma občine ali skupne občinske uprave, poenostavlja se uveljavljanje predkupne pravice države, omogoča se uveljavljanje predkupne pravice države na kmetijskih in gozdnih zemljiščih znotraj nekaterih območij Natura 2000, ki so zunaj zavarovanih območij. Spreminja se ureditev plačil za ogledovanje in obiskovanje naravnih vrednot in sicer se določa razloge, zaradi katerih se izjemoma obiskovalcem lahko pogojuje vstop oziroma dostop z zaračunavanjem plačila, upravičence za zaračunavanje plačila, način določitve višine plačila, namene porabe zbranih sredstev, pravila za razdelitev sredstev iz plačil med upravičence.
Z namenom učinkovitejšega upravljanja velikih zveri je predvidena uzakonitev interventnega ukrepanja upravljavcev lovišč v primeru neposrednega ogrožanja, ki ga povzročajo velike zveri.
Ključni fokus je, da tujerodno vrsto čim hitreje ustavimo, preden se začne širiti. Pri tem sodelujemo z drugimi organi.
dr. Katarina Groznik Zeiler, generalna direktorica Direktorata za naravo.
V noveli zakona se z namenom celovitega izvajanja Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (v nadaljevanju Uredba 1143/2014/EU) ureja izvajanje ukrepov ter pristojne organe za ta namen.
Z novelo zakona se upoštevajo številne pobude civilne javnosti, naj se uredi problematika glob in prekrškov v zvezi z vožnjo v naravi, zato je predlagan dvig glob, dopolnitve ukrepov inšpektorjev, naravovarstvenih nadzornikov in policije.
Interventno ukrepanje v primeru neposrednega ogrožanja, ki ga povzročajo velike zveri:
- Interventno ukrepanje predvideva kot prvi korak klic na številko 112 – ta sporoča naprej odgovornim osebam.
- Ukrepa odgovorna oseba upravljalca lovišča za interventno ukrepanje, vsak na svojem območju, če sam ne zmore, ukrepa upravljalec lovišča s posebnim namenom.
- Ministrstvo za naravne vire in prostor odloči o odstrelu, če je ta potreben.
- V primeru ukrepa v naselju se dogodek sporoči policiji, ti varujejo lovce in prebivalce, delujejo usklajeno z vodjo odstrela.
- Zaključek interventnega ukrepanja razglasi odgovoren nosilec intervencije, seznani nadrejene, ministrstvo in Zavod za gozdove Slovenije.
Odprava nepotrebnih administrativnih ovir in izboljšanje učinkovitosti dela:
- Dovoljenje za vožnjo v naravi bo vključeno v dovoljenje za prireditev in postopek poenostavljen.
- Naravovarstveno soglasje ne bo več potrebno za manjše rekonstrukcije, vzdrževanje in v naseljih kjer ni naravovarstvenih vsebin.
- Ukinjajo se ugotovitvene odločbe o obstoju zavarovanih območij.
- Uvaja se domneva danega soglasja v primeru molka ministrstva za odobritev pravnih poslov za državno lastnino.
- Doda se pravna podlaga za informacijski sistem, za večjo transparentnost, bolj učinkovito delo javnih služb in bolj dostopne informacije za javnost.
Izboljšanje upravljanja naravnih vrednot:
- Doda se dopolnitev, da ni več nujno ustanavljanje režijskega obrata ali javnega zavoda, ustanovitelj lahko zavarovano območje upravlja v sami organizacijski enoti ministrstva ali občine.
- Predkupno pravico države lahko uveljavlja upravljalec zavarovanega območja oziroma Zavod Republike Slovenije izven zavarovanih območij.
- Uvaja se predkupna pravica na Natura 2000 območjih izven zavarovanih območij (ciljno, samo na najpomembnejših območjih, na manj kot 2 odstotka Nature 2000 in na manj kot 1.5 odstotka kmetijskih zemljišč) - tudi znotraj zavarovanih območij se bo kupovalo samo naravovarstveno najpomembnejša območja, saj so proračunska sredstva omejena.
- Sprememba ureditve plačil za ogledovanje in obiskovanje naravnih vrednot:
- Naravne vrednote so narodova dediščina, ki je ustavno varovana kategorija. Njihovo varovanje ter omogočanje dostopnosti do naravnih vrednot z namenom spoznavanja in doživljanja je v javnem interesu. Zato zakon določa, da je ogledovanje in obiskovanje načeloma brezplačno, razen v primeru zahtevnih ureditev infrastrukture za obiskovanje ali kadar je zaradi množičnega obiskovanja treba le-to uravnavati z nosilno zmogljivostjo ali urejati motorni promet.
- Z namenom čim večje transparentnosti se določa, da je vsako plačilo seštevek deleža za nadomestilo upravičenih stroškov za ureditve in ukrepe v zvezi z obiskovanjem (gre za stroške za vzpostavitev in vzdrževanje infrastrukture za obiskovanje in ogledovanje, izvajanje aktivnosti za prehodnost, varnost, čistost, uravnavanje obiskovanja z nosilno zmogljivostjo naravne vrednote idr.) in deleža za naravo in lokalno okolje (za upravljanje zavarovanih območij, izvajanje ukrepov v zvezi z obiskovanjem v lokalnem okolju).
- Z namenom omogočanja čim večje dostopnosti do naravnih vrednot vsem, se določa tudi, da se najmanj v dveh dnevih na leto obiskovalcem omogoči brezplačen obisk naravne vrednote.
- Plačila za obiskovanje naravnih vrednot lahko zaračunava le upravljavec zavarovanega območja oziroma v imenu upravljalca po pogodbi javni zavod.
- Višino plačila določi minister za državne in župan za lokalne vrednote s sklepom.
- Zaradi transparentnosti se določa obveznost, da upravičenec za zaračunavanje plačila mora letno, najkasneje do konca februarja naslednjega leta, javno objaviti višino zbranih plačil za obisk preteklega leta ter njihovo porabo po namenih.
- Zbrana sredstva se lahko porabijo samo za javne namene in sicer za nadomestitev upravičenih stroškov v zvezi z njenim urejanjem, obnovo in vzpostavljanjem ureditev na naravni vrednoti, za upravljanje zavarovanih območij ali izvajanje ukrepov lokalnem okolju.
- Zbrana sredstva iz plačil, zmanjšanja za upravičene stroške, so prihodek upravljavca zavarovanega območja v višini 75 odstotkov, in prihodek lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti v višini 25 odstotkov.
Ureditev področja invazivnih tujerodnih vrst:
- Uredba EU 1143/2014 je namenjena blaženju posledic tujerodnih vrst, ki povzročajo škodo biotski raznovrstnosti, povzročajo tudi ekonomsko škodo, nekatere invazivne vrste pa so lahko nevarne tudi za zdravje ljudi. Z ukrepi za obvladovanje tujerodnih vrst lahko škodo in stroške bistveno zmanjšamo.
- Najpomembnejše je zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje, saj se z odlašanjem ukrepanja škoda zaradi invazivnih tujerodnih vrst povečuje.
- V predlogu zakona se določajo pristojni organi, določa se, kakšni so ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja, ureja se protokol zgodnjega odkrivanja in hitre odstranitve, postopki v zvezi z izdajo in odvzemom dovoljenj za odstopanja od omejitev ter nadzor in sankcije za izvajanje.
- Pristojni organi in izvajalci ukrepov bodo ministrstvo, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ter inšpekcija za naravo, v sodelovanju z drugimi pristojnimi inšpekcijami, Finančna uprava, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za ribištvo ter upravljalci infrastrukture in javnih površin.
- Določajo se prekrški in nadzor za kršitve, za vnos invazivne tujerodne vrste je za pravno osebo zagrožena globa od 40.000 do 70.000 evrov, za posameznika od 1.000 do 2.000 evrov.
Ureditev problematike vožnje v naravi:
- Inšpekcija in policija bosta lahko ustavili tudi kolesa, ki vozijo v naravi nezakonito izven utrjenih poti.
- Možen bo zaseg in odvzem vozila že po prvi ponovitvi prekrška kjerkoli v naravi.
- Naravovarstveni nadzorniki bodo lahko vpogledali v zbirke podatkov in tudi prepovedali nadaljevanje kršitve vožnje.
- Vse globe za prekrške se postrožijo – za vožnjo z motornimi vozili pri fizični osebi bo na primer globa od 1.000 do 2.000 evrov.