Osrednji poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu v mesecu avgustu 2025

Panama je za osrednji dogodek svojega predsedovanja izbrala odprto razpravo o pomorski varnosti. Varnostni svet OZN je opravil redne razprave o razmerah v Jemnu, Libanonu in Siriji, o terorizmu kot grožnji mednarodnemu miru in varnosti ter na odprti razpravi obravnaval poročilo generalnega sekretarja OZN o spolnem nasilju v konfliktih.

Varnostni svet je razmere v Gazi obravnaval trikrat. V začetku meseca so članice razpravljale o položaju izraelskih talcev v Gazi, zajetih 7. oktobra 2023. Talci so v ujetništvu že skoraj dve leti, zato je Slovenija ponovno poudarila, da je jemanje talcev prepovedano in da je z njimi treba ravnati humano. Slovenija je vse strani ponovno pozvala k sklenitvi takojšnjega premirja.

Večina članic Varnostnega sveta, vključno s Slovenijo, je zahtevala nujno zasedanje po napovedi izraelske vlade o širitvi vojaške kampanje v Gazi. Države so v nastopih izraelsko odločitev obsodile, saj gre za načrt namernega uničenja, ki bo še dodatno ogrozilo civilno prebivalstvo Gaze ter zajete talce. Pred sejo je Slovenija podala izjavo za medije v imenu petih evropskih članic Varnostnega sveta - Danske, Grčije, Francije, Slovenije in Združenega kraljestva – z obsodbo izraelskih načrtov. 

Vsled razglasitve lakote v Gazi v drugi polovici avgusta so se nemudoma začele priprave na odziv Varnostnega sveta. Slovenija je z Gvajano, s katero sodelujeta kot neformalni kontaktni točki za lakoto v konfliktih, tematiko dodatno osvetlila v okviru rednega srečanja Varnostnega sveta na temo Bližnjega vzhoda, ki je potekalo konec meseca. Državi sta v imenu 14 članic Varnostnega sveta podali tudi izjavo za medije, v kateri je poudarjen poziv k takojšnjemu in brezpogojnemu premirju, poziv Izraelu, da umakne vse omejitve dostave humanitarne pomoči skladno z osnovnimi načeli humanitarnega delovanja, ter opozorilo, da bo načrtovana širitev vojaških operacij v Gazi grozljive razmere še dodatno poslabšala ter ogrozila življenja civilistov ter talcev.

Konec avgusta je potekalo izredno zasedanje Varnostnega sveta o Iranu, saj so ob odsotnosti odziva Irana na njihovo ponudbo za podaljšanje jedrskega sporazuma (angleško Joint Comprehensive Plan of Action - JCPoA) ter nadaljnjega neizpolnjevanja obveznosti Irana po tem sporazumu Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo sprožili mehanizem za ponovno uvedbo sankcij OZN.

Varnostni svet je podaljšal mandat mirovne misije OZN v Libanonu ter po več krogih usklajevanj sprejel predsedniško izjavo o Siriji, v povezavi z napadi v Suvajdi.

Varnostni svet se je z dvema izjavama za javnost odzval na nadaljevanje nasilja nad civilisti na vzhodu Demokratične republike Kongo (DRK) in se v luči poslabšanja razmer, kljub podpisu mirovnega sporazuma med DRK in Ruando, sestal še na izrednem zasedanju. Tudi v Sudanu se nasilje ne umirja, zato je Varnostni svet razmere obravnaval na izrednem zasedanju ter sprejel izjavo za javnost, v kateri je zavrnil ustanovitev vzporedne vlade na ozemljih pod nadzorom Sil za hitro posredovanje.    

Varnostni svet je opravil redni razpravi o delovanju regionalne pisarne OZN za Zahodno Afriko in Sahel ter o razmerah v Južnem Sudanu in delovanju tamkajšnje mirovne operacije (angleško United Nations Mission in South Sudan - UNMISS).

Glede Haitija se je Varnostni svet avgusta osredotočil na humanitarno situacijo in situacijo otrok v tem konfliktu. Začenjajo se tudi aktivnosti in usklajevanja v okviru razprave o nadaljnji prisotnosti OZN na otoku.   

Ker se kljub številnim aktivnostim za doseganje miru ruski napadi na Ukrajino stopnjujejo, v noči s 27. na 28. avgust pa v Kijevu ubili ali poškodovali več kot 60 civilistov, je Slovenija v imenu evropskih članic Varnostnega sveta in Ukrajine zahtevala izredno razpravo, na kateri je velika večina članic obsodila stopnjevanje napadov v času intenzivnih političnih prizadevanj za dosego miru in v nasprotju z zagotovili o pripravljenosti za nadaljevanje teh prizadevanj. Članice so ponovno opozorile na položaj civilnega prebivalstva ter obsodile dejstvo, da so bili v zadnjem napadu na Kijev poškodovani tudi prostori Delegacije Evropske unije ter britanskega kulturnega centra. 

Varnostni svet je sredi avgusta, ob obletnici ruske invazije leta 2008, razpravljal o razmerah v Gruziji. Slovenija je po razpravi v imenu evropskih članic Varnostnega sveta ter Latvije, ki bo članstvo začela prihodnje leto, podala izjavo za medije, v kateri je izražena obsodba invazije ter podpora neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije.

Med tematskimi prioritetami Slovenije v Varnostnem svetu je bila avgusta v ospredju odprta razprava o spolnem nasilju v konfliktih, ki je temeljila na zaskrbljujočem rednem letnem poročilu generalnega sekretarja OZN za leto 2024. Število žrtev spolnega nasilja v konfliktih se je v primerjavi z letom prej povečalo za četrtino, med žrtvami prevladujejo ženske in deklice, v poročilu pa so zajete kršitve v 21 situacijah po svetu. Slovenija je v svojem nastopu tovrstno nasilje obsodila, se zavzela za kaznovanje odgovornih ter za pristop, ki v središče pozornosti postavlja žrtve, vključno z dostopom do pomoči. Poudarila je pomen spoštovanja pravic žensk in enakosti kot temelja miru in varnosti ter se zavzela za ustrezno podporo organizacijam, ki delujejo na terenu.

Slovenija je skupaj z drugimi članicami, ki podpirajo skupne zaveze na področju žensk, miru in varnosti, podala skupno izjavo za medije na temo spolnega nasilja v konfliktih, skupaj z državami, ki podpirajo skupne zaveze na področju podnebja, miru in varnosti pa skupno izjavo na temo Južnega Sudana. Slovenija in Gvajana kot neformalni kontaktni točki za lakoto in konflikte sta pripravili skupno izjavo o razmerah v Jemnu.