165. redna seja Vlade Republike Slovenije
Vlada je sprejela Načrt izvajanja finančnega instrumenta za ukrep finančnega inženiringa za investicije v gospodarstvo in Načrt izvajanje finančnega instrumenta za ukrep finančnega inženiringa za financiranje likvidnosti in proticikličnega delovanja. Za odpravo večjega inovacijskega razkoraka za ZDA in Kitajsko je potrebno znatno višati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije ter predvsem v napredne tehnologije. Zaradi navedenega je potrebna močna javna spodbuda, ki bo večje število podjetij spodbudila k odločitvi za vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije ter kakovostna vlaganja v nadaljnjo rast in razvoj ter prestrukturiranje podjetij skladno z mednarodnimi zelenimi in digitalnimi usmeritvami, uvajanjem visokotehnoloških rešitev, robotizacije in modernizacije samega poslovanja. V ta namen bo SID banka v sodelovanju z državo vzpostavila mehanizem finančnega inženiringa, s katerim bo za podjetja ustvarila optimalno okolje za srednjeročno in dolgoročno načrtovanje investicij ter jih tako stimulirala k sprejemu investicijskih odločitev. Ukrep finančnega inženiringa podjetjem mogoča pridobitev ugodnega in dolgoročnega finančnega vira, ki na mesečni ravni pretirano ne obremeni denarnega toka. Načrt izvajanja finančnih instrumentov (NIFI) predstavlja oblikovanje dveh velikih posojilnih skladov. To sta Ukrep finančnega inženiringa za investicije v gospodarstvo (PS8) in Ukrep finančnega inženiringa za financiranje likvidnosti in proti cikličnega delovanja (PS9).
Vlada je na današnji seji sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za navezovalno cesto – zahodna obvoznica Maribor. Cilj projekta je razbremenitev mestnega središča Maribora, izboljšanje prometne pretočnosti in varnosti ter povečanje kakovosti bivanja prebivalcev. Obenem se bo okrepila prometna dostopnost širše regije. Državni prostorski načrt določa območje načrtovane prometne ureditve, pogoje za gradnjo in vključitev v obstoječo prometno ter gospodarsko javno infrastrukturo, ukrepe za varstvo okolja, narave in kulturne dediščine ter druge pogoje, ki zagotavljajo usklajeno in trajnostno umeščanje posega v prostor. Grafični del državnega prostorskega načrta je dostopen v prostorskem informacijskem sistemu pod identifikacijsko številko 940, uredba pa je skupaj s prilogami na vpogled tudi na Ministrstvu za naravne vire in prostor ter pri občinah Hoče-Slivnica in Maribor. Sprejetje uredbe predstavlja pomemben korak k realizaciji enega ključnih infrastrukturnih projektov, ki bo dolgoročno prispeval k razvoju mesta Maribor in celotne Podravske regije.
Vlada Republike Slovenije bo namenila prispevek Mednarodnemu odboru Rdečega križa (ICRC) v skupni višini 5.000.000 evrov za obdobje od 2026 do 2030 (vsako leto po 1.000.000 evrov). Vlada Republike Slovenije se je seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Memoranduma o soglasju med Mednarodnim odborom Rdečega križa (ICRC) in Vlado Republike Slovenije za zagotavljanje humanitarne pomoči v višini 5.000.000 evrov za obdobje 2026-2030. Z memorandumom se ICRC utrjuje kot pomemben partner pri izvajanju slovenske humanitarne pomoči. Memorandum omogoča tesnejše in strateško usmerjeno partnerstvo, bolj učinkovito načrtovanje in usklajevanje pri določanju prednostnih območij za razdelitev humanitarne pomoči. Prav tako odpira možnosti za bolj reden in poglobljen dostop do strokovnih informacij in analiz, s katerimi razpolaga ICRC, ter prispeva k prepoznavnosti in ugledu Republike Slovenije pri mednarodnem humanitarnem delovanju. Prispevki bodo namenjeni lajšanju humanitarnih kriz, predvidoma na istih geografskih območjih kot doslej – evropsko sosedstvo (Ukrajina, Palestina, Sirija, Jemen, Afganistan) in Podsaharska Afrika (Sudan, DR Kongo, Afriški rog) – ali izjemoma na drugem območju v primeru izbruha nove ali hudega poslabšanje že obstoječe humanitarne krize. Sporazum o sodelovanju bo predvidoma podpisan ob robu Blejskega strateškega foruma, ki bo potekal med 1. in 2. septembrom 2025. Sporazum bosta podpisali predsednica ICRC Mirjana Spoljaric Egger in ministrica za zunanje in evropske zadeve ali državna sekretarka Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, kar bo glede na delovne obveznosti določeno naknadno.
Vlada je sprejela pobudo za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ukrajine o razvojnem sodelovanju in jo predložila v potrditev Odboru za zunanjo politiko Državnega zbora. Republika Slovenija in Ukrajina doslej nista imeli veljavne pravne podlage, ki bi opredeljevala področje razvojnega sodelovanja. To je do leta 2022 potekalo v razmeroma omejenem obsegu. Od začetka ruske agresije na Ukrajino februarja 2022 Slovenija kontinuirano nudi razvojno, zlasti pa humanitarno pomoč. S Sporazumom o sodelovanju na področju varnosti in dolgoročni podpori med Republiko Slovenijo in Ukrajino se je zavezala k nadaljnji in okrepljeni humanitarni podpori, razvojnem sodelovanju in obnovi. Sporazum o razvojnem sodelovanju bo omogočil učinkovitejše in dolgoročnejše načrtovanje izvajanja mednarodnega razvojnega partnerstva in humanitarne pomoči z Ukrajino ter slovenskim izvajalcem razvojnega sodelovanja olajšal pogoje za izvajanje razvojnih in humanitarnih dejavnosti v Ukrajini. Slovenija bo nadaljevala z izvajanjem humanitarno-razvojnih dejavnosti, kot so razminiranje, psihosocialna pomoč, zdravstvena rehabilitacija, projekti podpore prebivalstvu, letovanja otrok, kot tudi obnova uničene infrastrukture, vključno z obnovo in vzpostavitvijo socialnih in zdravstvenih ustanov, ter vzpostavitvijo preskrbe z energijo. Pomemben segment predstavlja tudi pomoč v obliki usposabljanja javne uprave ter sodelovanje lokalnih skupnosti, predvsem na področjih javnih financ in decentralizacije, izgradnje demokracije in spoštovanja človekovih pravic, spodbujanje gospodarske rasti in zelenega prehoda ter sodelovanja na področju šolstva ter znanosti in inovacij.