Ukrepi glede bolezni modrikastega jezika v Sloveniji

Bolezen modrikastega jezika (sevi 1–24) je nenalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prežvekovalcev, ki se prenaša s krvosesnimi mušicami. Od leta 2021 spada med bolezni, za katere lahko države članice EU izvajajo neobvezne programe izkoreninjenja. Ker je razširjena po vsej Evropi, je ni mogoče izkoreniniti, z izvajanjem preventivnih ukrepov pa je mogoče blažiti njene posledice.

Bolezen ne vpliva na ljudi ali varnost hrane. Meso in mleko živali sta varna za uživanje.

Razširjenost bolezni v Sloveniji

Po potrditvi BTV (sev 8) v reji drobnice sredi julija 2025 je bila bolezen do 18. avgusta potrjena v 44 obratih (31 obratov z drobnico, 12 obratov z govedom in en obrat s kamelidi). Trenutno je bolezen najbolj razširjena v zahodnem in južnem delu Slovenije.

Pomembno je vedeti, da je klinični potek bolezni odvisen od vrste in odpornosti živali, pa tudi od seva virusa. Čeprav so nekatere živali poginile, je težko neposredno določiti, da je bil vzrok smrti izključno virus modrikastega jezika, saj lahko bolezen oslabi žival in jo naredi bolj dovzetno za druge okužbe ali zaplete.

Obveščanje o BTV

BTV se je v letu 2024 ponovno začela širiti v več evropskih državah, predvsem nov sev 3. UVHVVR je septembra 2024 opozorila na širjenje bolezni modrikastega jezika in rejce pozvala k previdnosti pri nakupu goveda in drobnice iz prizadetih držav. K previdnosti so oktobra 2024 v skupnem sporočilu za javnost pozvale UVHVVR, Veterinarska zbornica Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS).

Po potrditvi bolezni v Sloveniji (sev 4) februarja 2025 je UVHVVR s tem seznanila javnost z več obvestili in na novinarski konferenci, prav tako je javnost obvestila sredi julija, ko je bil pri drobnici potrjen sev 8.

Rejcem je tako ob pojavu seva 4 kot ob pojavu seva 8 svetovala preventivno cepljenje, saj gre za ključen ukrep, ki omogoča premike živali (trgovanje in izvoz), preprečuje okužbo oziroma omili klinično sliko.

O vseh primerih je UVHVVR vsakič obvestila tudi Kmetijsko gozdarsko zbornico in Veterinarsko zbornico Slovenije, z namenom, da kmetijsko svetovalna služba in veterinarji praktiki še dodatno obveščajo rejce na terenu, saj imajo z njimi dnevni stik. Prav tako so bila izdana priporočila za prevoznike živali.

Pri obeh pojavih bolezni (sev 4 in 8) je UVHVVR stanje predstavila na več sejah odborov KGZS (nazadnje na skupni seji strokovnih odborov za govedorejo in rejo drobnice 7. avgusta), kjer so bila poleg pregleda stanja ponovno podana tudi priporočila za rejce, vključno s preventivnim cepljenjem.

UVHVVR je pripravila tudi zgibanko o BTV, ki jo bodo v prihodnjih dneh prejela vsa kmetijska gospodarstva v Sloveniji.

Cepljenje proti BTV

Kar zadeva cepljenje, je UVHVVR februarja po potrditvi BTV 4 pristopila k nabavi cepiva (za seva 3 in 4, ki sta bila takrat prisotna tudi v Avstriji). Cepivo proti sevu 4 je bilo pripeljano v Slovenijo v začetku junija. Žal je bil interes rejcev majhen in je bilo porabljenih le nekaj več kot 1000 doz.

Aktivnosti v zvezi z dobavo cepiva za sev 8 izvaja Veterinarska zbornica, seveda glede na izkazan interes rejcev.

Glede na klinično sliko, predvsem pri drobnici, UVHHVR trenutno preučuje možnosti uvedbe obveznega cepljenja drobnice proti sevom, ki se trenutno pojavljajo v EU (sevi 3, 4 in 8), saj za prostovoljno cepljenje, tudi na podlagi preteklih izkušenj, ni željenega interesa s strani rejcev. Z obveznim cepljenjem bi zaščitili sektor drobnice pred gospodarsko škodo in zagotovili ohranitev avtohtonih pasem.

Glede na pozive KGZS k cepljenju UVHVVR pričakuje, da bodo rejci drobnice  obvezno cepljenje  sprejeli pozitivno, če se bo država za takšen ukrep odločila.

Znaki bolezni in priporočila rejcem

V čredi lahko obolijo le posamezne živali. Najznačilnejši znaki bolezni so:

• povišana telesna temperatura,
• izcedek iz smrčka in slinjenje,
• pordele očesne veznice, oteklina sluznice ustnic, dlesni, brezzobe plošče in jezika,
• razjede po smrčku in ustni votlini, včasih tudi po vimenu.

Lahko pride tudi do padca mlečnosti, do mastitisa, ker je prizadet gibalni aparat (vnetje svitka, parkeljne usnjice), je oteženo gibanje živali, možne so težave pri razmnoževanju živali.

Pri govedu običajno bolezen poteka v blažji obliki, lahko tudi brez znakov, pri ovcah pa so klinični znaki izrazitejši.

S pravočasnim ukrepanjem rejci zaščitijo svoje živali in preprečijo gospodarsko škodo, saj se zaradi okužbe živali zmanjša proizvodnja, lahko se pojavi neplodnost, prisotne so omejitve pri trgovanju. Prav tako izvajanje ukrepov preprečuje, da bi se bolezen širila v druge reje.

Ob sumu na BTV naj rejci nemudoma pokličejo veterinarja, ki bo svetoval glede ukrepov in podpornega zdravljenja.

Ko je bolezen enkrat prisotna v reji, je edini oziroma najučinkovitejši ukrep za preprečevanje okužbe preventivno cepljenje. Za učinkovito zaščito morajo biti živali cepljene v času, ki zagotavlja nastanek imunosti še pred začetkom sezone aktivnosti vektorjev.

Poleg cepljenja je priporočeno, da rejci izvajajo tudi naslednje ukrepe:

• uporaba repelentov oziroma insekticidov in zaščitnih mrež,
• odstranjevanje mest, ki omogočajo razmnoževanje vektorjev (npr. stoječe vode),
• skrb za dobro rejno stanje živali (redno odstranjevanje zajedavcev, kakovostna krma idr.),
• dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov.

Pogoji za premike

Znotraj države so dovoljeni le premiki živali, ki ne kažejo znakov bolezni.

Premiki med državami članicami EU potekajo v skladu s pogoji iz Delegiranih uredb 2020/689/EU in 2020/688/EU. Ker je širjenje BTV pogojeno z aktivnostjo vektorjev, se pogoji za premike razlikujejo glede na to, ali so vektorji bolezni aktivni ali ne.

V času aktivnosti vektorjev so mogoči premiki dovzetnih živali med državami članicami, namenjenih za nadaljnjo rejo ali pleme, če izpolnjujejo eno od naslednjih zahtev:

• izvirajo iz držav, prostih BTV,
• živali izvirajo iz obratov, zaščitenih pred vektorji, ki jih odobri pristojni organ,
• so naravno imune, kar se dokazuje s preiskavami,
• so cepljene.

Premiki živali za zakol so mogoči le iz obratov, v katerih v zadnjih 30 dneh pred premikom ni bilo prijavljenega primera BTV.

Razstave in dogodki z udeležbo živali

Na letošnjem sejmu AGRA bo razstavljeno le pitovno govedo, ki se po razstavi ne vrača v rejo.

Vse živali, ki bodo odpremljene na sejem in se bodo vračale v reje (ovce), bodo predhodno tretirane z repelenti. Razstavni prostori so razkuženi, izvaja se dezinsekcija.

Na sejem se lahko odpremijo le klinično zdrave živali iz obratov, v katerih vsaj 30 dni pred premikom ni bil potrjen BTV.

Vse dodatne informacije so na voljo na spletni strani Bolezen modrikastega jezika, ki se redno posodablja.