Finančni petek: Zavarovalna vrzel

Zavarovalna vrzel pomeni razliko med dejansko škodo ob nesreči in zneskom, ki ga pokrije zavarovanje – torej del škode, ki ostane nepokrit, ker ljudje ali podjetja sploh nimajo ustreznega zavarovanja ali pa je to premalo obsežno.

V Sloveniji je po ocenah Agencije za zavarovalni nadzor približno 70 odstotkov stavb nezavarovanih pred poplavami in skoraj 80 pred potresi. Ob vse pogostejših in hujših vremenskih ujmah je to tvegana statistika, ki bi jo morali jemati zelo resno. Slovenija je kljub svoji majhnosti ena najbolj izpostavljenih držav v Evropi, ko gre za naravne nesreče: od katastrofalnih poplav in toče do žleda in potresov. V zadnjih desetletjih smo priča vse večjemu številu ekstremnih vremenskih dogodkov, katerih intenzivnost in posledice rastejo. Stroški teh nesreč se pogosto prelijejo v breme posameznikov in države.

Obstoječa zavarovalna vrzel ogroža tako finančno varnost prebivalcev kot tudi stabilnost javnih financ. Ministrstvo za finance zato od leta 2024 sodeluje v delovni skupini za naravne nesreče, ki jo vodi Agencija za zavarovalni nadzor. Glavni cilj skupine je zmanjšati zavarovalno vrzel, povečati odpornost družbe in razbremeniti državni proračun.

Poseben poudarek je na potresni ogroženosti, ki ji pogosto posvečamo premalo pozornosti. Resolucija o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 opozarja, da je med šest odstotkov in 14 odstotkov stavb v razredu nedopustnega tveganja, kar pomeni med 130.000 in 300.000 prebivalcev. Ob ponovitvi potresa, kot je bil ljubljanski leta 1895, bi lahko neposredna škoda dosegla 15 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda.

Ključnega pomena je tudi preprečiti moralni hazard. To je miselnost, da bo država ob nesreči vedno pomagala, zato se posamezniku ni treba zaščititi. Takšno razmišljanje je nevarno, saj državna pomoč ne mora biti vedno zadostna ali takojšnja. Zavarovanje omogoča hitro okrevanje, preprečuje finančno stisko in zmanjša pritisk na javne finance ter tako prispeva k stabilnosti posameznika in celotne družbe.

Sklenitev ustreznega zavarovanja je odgovorno dejanje, ki zagotavlja finančno varnost in mirnost v nepredvidljivih časih. Država bo še naprej iskala rešitve in zagotavljala podporo najranljivejšim, a odgovornost za zaščito svojega doma nosi vsak od nas.