Osrednji poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu v mesecu juliju 2025

Pakistan je kot osrednja dogodka svojega predsedovanja izbral odprto razpravo o multilateralizmu in mirnem reševanju sporov ter o brifing sodelovanju med OZN in Organizacijo islamskega sodelovanja. Varnostni svet OZN je opravil tudi redno trimesečno odprto razpravo o razmerah na Bližnjem vzhodu.

V New Yorku je potekalo tudi nadaljevanje junija začete konference v podporo uresničevanju rešitve dveh držav, Izraela in Palestine, ki se je je udeležila ministrica Tanja Fajon.

Slovenija je tudi v juliju sledila uresničevanju zastavljenih prednostnih področij delovanja v Varnostnem svetu OZN. Tako je v podporo zaščiti civilistov skupaj z ostalimi evropskimi članicami Varnostnega sveta OZN zahtevala sestanek o humanitarnih razmerah v Gazi, na katerem je poročal generalni podsekretar za humanitarne zadeve Fletcher. V razpravi so bile izpostavljene potreba po humanitarni pomoči, grozeča lakota, napadi na razseljene, šole in taborišča, prisilna razselitev, prihajajoča konferenca o rešitvi dveh držav, pa tudi razmere na Zahodnem bregu. 

V odprti razpravi Varnostnega sveta o razmerah na Bližnjem vzhodu je bila prav tako v ospredju humanitarna situacija v Gazi, s poudarkom na stradanju in težavah pri razdeljevanju humanitarne pomoči. Države so v svojih nastopih opozarjale še na položaj na Zahodnem bregu, nasilje naseljencev in konferenco o rešitvi dveh držav, dotaknile pa so se tudi dogajanja v Libanonu, Siriji in Iranu.

Za boljše razumevanje političnih in varnostnih izzivov v Evropi je Slovenija, skupaj z Dansko, gostila srečanje izvoljenih članic Varnostnega sveta s posebnim predstavnikom EU za dialog med Beogradom in Prištino, samostojno pa je organizirala srečanje izvoljenih članic Varnostnega sveta z novim ukrajinskim stalnim predstavnikom v New Yorku.

Slovenija je skupaj z evropskimi državami in Republiko Korejo zahtevala razpravo o poslabšanju varnostnih in humanitarnih razmer v Ukrajini. Razprava se je osredotočila na stopnjevanje ruskih zračnih napadov ter na diplomatska prizadevanja za rešitev konflikta, vključno s pogovori obeh strani v Carigradu. Več članic, tudi Slovenija, je pozvalo k takojšnjemu in brezpogojnemu premirju.

Sredi julija se je Varnostni svet sestal na izrednem zasedanju zaradi razmer v Siriji. Večina članic Varnostnega sveta je obsodila vsakršno nasilje nad civilisti in napade izraelskih zračnih sil, ki "ogrožajo prizadevanja za vzpostavitev nove Sirije, ki bi lahko prispevala k miru doma in v regiji."

Potekale so tudi redne konzultacije o uresničevanju resolucije Varnostnega sveta 1701 o Libanonu, v katerih so države članice pozdravile nadaljnjo krepitev libanonskih državnih institucij, implementacije reform in sodstva ter napredek pri razmestitvi libanonskih oboroženih sil južno od reke Litani. Večina članic je poudarila, da nadaljnja prisotnost UNIFIL ostaja ključnega pomena za ohranjanje stabilnosti. 

Varnostni svet je opravil redne razprave o razmerah v Jemnu, predvsem o nadaljevanju napadov na ladje v Rdečem morju, ki so zahtevali tudi civilne žrtve, na Haitiju in v Kolumbiji.

V začetku meseca je Varnostni svet pozornost posvetil tudi razmeram na Haitiju. Članice Varnostnega sveta še niso uskladile odgovora na priporočila generalnega sekretarja OZN glede nadaljnje prisotnosti OZN na otoku.

Sredi julija je Varnostnemu svetu zadnjič pred koncem mandata poročal posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN za Ciper in vodja misije UNFICYP, ki je izpostavil je potrebo po preseganju globokega nezaupanja in spodbujanju med-skupnostnega dialoga, gospodarskega povezovanja in vključevanja.  

Varnostni svet OZN je sprejel šest resolucij, in sicer o polletnem podaljšanju mandata posebne politične misije OZN na Haitiju (BINUH), o polletnem podaljšanju mandata misije OZN v podporo sporazumu iz Hodejde v Jemnu (UNMHA), o polletnem podaljšanju zahteve po poročanju o razmerah v Rdečem morju, o enoletnem podaljšanju sankcijskega režima in mandata skupine ekspertov za oborožene skupine v Centralnoafriški republiki ter tematsko resolucijo o krepitvi mehanizmov za mirno reševanje sporov. Varnostni svet je z resolucijo določil datum volitev novega člana Meddržavnega sodišča, ki bodo po odstopu sodnika Yusufa potekale 12. novembra letos.

Varnostni svet OZN je sprejel predsedniško izjavo o sodelovanju med OZN in Organizacijo islamskega sodelovanja. Z dvema izjavama za javnost se je odzval na dogajanje v Demokratični republiki Kongo, in sicer je pozdravil podpis mirovnega dogovora med DR Kongo in Ruando, h kateremu so prispevali Združene države Amerike, Katar in Afriška Unija, ter dogovor med  DR Kongo in koalicijo uporniških skupin AFC/M23.