Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Finančni petek: Sklad za obnovo

Ob drugi obletnici poplav avgusta 2023 – največje naravne nesreče v zgodovini Slovenije, tokrat osvetljujemo Sklad za obnovo.
Grafika z naslovom Finančni petek in podnaslovom Sklad za obnovo.

Avtor: Ministrstvo za finance

1 / 3

Sklad za obnovo je poleg Solidarnostnega sklada EU ključen finančni mehanizem za dolgoročno obnovo po uničujočih poplavah avgusta 2023. Namenjen je stabilnemu in predvidljivemu financiranju nujne sanacije do konca leta 2028.

 Vlada je v dveh letih za sanacijo namenila že 1,2 milijarde evrov, trenutno pa je v skladu še 664 milijonov evrov.

Sklad za obnovo je proračunski sklad, tj. poseben račun, namenjeni ločenemu spremljanju prejemkov in izdatkov za vnaprej odrejene cilje. 

Financiranje sklada temelji na treh namensko določenih virih:

  • bilančni dobiček Slovenskega državnega holdinga (SDH);
  • davek na bilančno vsoto bank in hranilnic;
  • začasno zvišan davek od dohodka pravnih oseb (z 19 na 22 odstotkov).

Prihodki sklada so načrtovani glede na dinamiko potrjenih programov obnove. Do konca leta 2026 je sredstev za izvedbo teh programov dovolj. Za nadaljevanje obnove do leta 2028 bo po potrebi dodatna sredstva zagotovil proračun, kot predvideva Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. 

Na Ministrstvu za finance smo pri izvajanju popolavne obnove podpora resornim ministrstvom. Izplačila izvajamo hitro in v skladu z javnofinančnimi pravili. Vsi izdatki oziroma izplačila so ažurno objavljeni na spletni strani vlade, saj skrbimo za transparentno porabo javnih sredstev.

Obnova po največji naravni nesreči v zgodovini Slovenije je kompleksen, večleten proces, saj ob odpravljanju posledic poplav in plazov hkrati tudi povečujemo odpornost na prihodnje ekstremne vremenske dogodke, ki jih prinašajo podnebne spremembe.