Objavljeni javnofinančni podatki za prvo polletje letošnjega leta

Prihodki državnega proračuna so v prvi polovici letošnjega leta znašali 7,1 milijarde evrov ali 2,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so bili višji za devet odstotkov in so znašali blizu osem milijard evrov, med drugim zaradi izločanj sredstev na proračunske sklade kot odziv države na poplave v letu 2023. Primanjkljaj državnega proračuna je ob polletju tako znašal dobre 0,8 milijarde evrov.

Prihodki občin so se v prvi polovici leta 2025 povečali za šest odstotkov, zlasti na račun davkov na dobiček oziroma dohodnine. Odhodki so bili višji za tri odstotke, predvsem zaradi višjih drugih tekočih domačih transferjev in transferjev posameznikom ter gospodinjstvom. Presežek prihodkov nad odhodki občin v prvi polovici letošnjega leta tako znaša devet milijonov evrov.

Tako prihodki kot tudi odhodki pokojninske blagajne so se v prvih šestih mesecih 2025 povečali za približno sedem odstotkov in presegli 4,2 milijarde evrov. K rasti prihodkov so prispevali višji socialni prispevki in proračunski transferji, čeprav se je njihova rast v primerjavi z lanskim letom upočasnila. Povečanje odhodkov pa je predvsem posledica več kot sedemodstotnega zvišanja pokojnin.

V prvem polletju 2025 se je rast prihodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije prepolovila v primerjavi z rastjo odhodkov – znašala je sedem odstotkov, medtem ko so se odhodki povečali za 14 odstotkov. Po lanskem porastu prihodkov zaradi uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka se je njihova rast letos kljub marčni uskladitvi prispevka umirila, deloma tudi zaradi manjšega proračunskega transferja. Odhodki pa še naprej naraščajo, predvsem zaradi višjih transferjev javnim zavodom in koncesionarjem ter izdatkov za zdravila.

Prihodki konsolidirane bilance štirih blagajn javnega financiranja so v prvi polovici letošnjega leta znašali 14,1 milijarde evrov, kar je za 5,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Odhodki konsolidirane bilance so v tem obdobju znašali 14,9 milijarde evrov, kar je za 9,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani, predvsem na račun višjih tekočih odhodkov in tekočih transferjev. Primanjkljaj konsolidirane bilance je tako znašal nekaj več kot 868 milijonov evrov.

V publikaciji Javnofinančna gibanja predstavljamo tudi oceno predhodnih javnofinančnih izdatkov za prvo polletje letošnjega leta po namenih, kot jih določa klasifikacija funkcij države (angleško Classification of the functions of government – COFOG). Največji delež konsolidiranih izdatkov štirih blagajn javnega financiranja je bil namenjen področju socialne varnosti, in sicer preko 5,6 milijarde evrov oziroma 37,8 odstotka vseh izdatkov.

Dolg državnega proračuna je konec prvega polletja letos znašal 42,8 milijarde evrov, stanje prostih denarnih sredstev pa blizu 5,6 milijarde evrov. Stanje državnih poroštev pa se je konec prvega četrtletja letos znižalo za 185 milijonov evrov glede na konec leta 2024 in je znašalo nekaj manj kot 3,9 milijarde evrov.

V tokratni publikaciji objavljamo tudi podatke prvega četrtletja 2025 za sektor država po metodologiji denarnega toka.