163. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je sprejela predlog Zakona o lastniški zadrugi delavcev, ki vzpostavlja pravno podlago za urejanje stabilne in sistemsko regulirane udeležbe delavcev v lastništvu. Predlog zakona omogoča stabilen in sistemsko vzdržen model prenosa lastništva na zaposlene, kar prinaša pozitivne učinke za delodajalce in zaposlene ter gospodarstvo v celoti. S predlogom zakona se ureja poseben status lastniške zadruge ter posebna oblika davčnih spodbud za prodajalca kapitalske naložbe, matično podjetje in člane lastniške zadruge. Predlog zakona ponuja možnost lastniškega nasledstva, ki zagotavlja dolgoročno in stabilno udeležbo delavcev v lastništvu gospodarskih družb, predvsem v malih in srednje velikih podjetjih, s čimer daje odgovor na potrebe gospodarstva in lokalnih skupnosti pri zagotavljanju stabilnosti in trajnosti delovanja gospodarskih družb v domači lasti.

S predlogom Zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov se uvaja obvezna uporaba elektronskih računov (e-računov) pri poslovanju poslovnih subjektov znotraj Slovenije, s čimer se jih želi spodbuditi k čim hitrejšemu prehodu na elektronsko poslovanje. To predstavlja poenostavitev poslovanja ter nenazadnje tudi znižanje stroškov v povezavi z izdajanjem računov. Proračunski uporabniki morajo skladno z Zakonom o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike, ki sledi evropski zakonodaji, že od leta 2015 poslovati z e-računi, po novem pa bi bila izmenjava e-računov obvezna za vse poslovne subjekte, vpisane v Poslovni register Slovenije. To pomeni, da bi obveznost izmenjave e-računov s proračunskih uporabnikov in zavezancev za javno naročanje razširili na vse poslovne subjekte, registrirane v Sloveniji, za veliko subjektov pa zakon ne bi prinesel novosti. Za fizične osebe predlog zakona ne uvaja sprememb – podjetja bi potrošnikom račune še naprej izdajala v papirni obliki, razen če bi fizična oseba prostovoljno podala soglasje za izdajo računa v elektronski obliki in se o tem dogovorila s podjetjem. Potrošnik pa lahko kadar koli tudi prekliče soglasje za prejemanje e-računov in od poslovnega subjekta zahteva, da mu račune pošilja v papirni obliki. Obveznost uporabe e-računov pri poslovanju vseh poslovnih subjektov znotraj Slovenije bi stopila v veljavo s 1. januarjem 2028. Gospodarstvo zasleduje trend digitalizacije poslovanja in je usmerjeno v izdajo e-računov, zato bo urejena obvezna izmenjava e-računov za poslovne subjekte prinesla pozitivne učinke, saj v dosedanjih poslovnih odnosih za druge subjekte, za katere obveznost ni določena v veljavnem zakonu, izdajanje ali prejemanje e-računov ni bilo obvezno.

Izdala je tudi Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2025 (Uredba 2025). Uredba je ključni dokument Ministrstva za zdravje, ki na letni ravni nadomešča t. i. splošni dogovor. Spremembe Uredbe 2025, ki je bila danes sprejeta na Vladi, bodo vplivale na izboljšanje dostopa in kakovosti zdravstvenih storitev na vseh ravneh, od preventivnih pregledov do najzahtevnejših bolnišničnih obravnav. Najpomembnejša novost je uvedba novih uteži za plačilo akutnih bolnišničnih obravnav, ki bodo začele veljati s 1. januarjem 2026. Uteži temeljijo na nacionalni stroškovni analizi, v kateri je sodelovalo 11 bolnišnic z reprezentativnim vzorcem vseh storitev. Novi izračuni uteži bodo omogočili bolj pošteno in pregledno plačilo bolnišničnih storitev, saj bodo cene posameznih obravnav odražale dejanske stroške zdravljenja. Dodatna sredstva za implementacijo uteži od 1. januarja 2026 znašajo 61 mi– med drugim pri psihiatriji, protetiki, ORL, dermatologiji, fizioterapiji, alergologiji, ginekologiji, infektologiji, medicinski rehabilitaciji, klinični psihologiji, zdravstveni vzgoji ter mobilni paliativni oskrbi. Skupno se programi širijo za 10,3 tima. Skupna vrednost vseh sprememb v Uredbi znaša 26,1 milijona evrov. 26,1 milijona evrov vključuje boljše vrednotenja programov v višini 12,1 milijona evrov in širitve programov v višini 14,0 milijona evrov.

Vlada je sprejela izhodišča za ustanovitev Javnega zavoda Republike Slovenije za nujno medicinsko pomoč. Ustanovitev javnega zavoda, ki bo deloval kot osrednji organ na državni ravni, predstavlja ključen korak k učinkovitemu načrtovanju, usklajevanju in celovitemu izvajanju službe nujne medicinske pomoči (NMP). Javni zavod Republike Slovenije za nujno medicinsko pomoč (JZRSNMP) bo z jasno določenimi pristojnostmi omogočil bolj povezano, pregledno in enotno upravljanje sistema NMP po vsej državi.

Vlada je sprejela Strategijo razvoja obrambne industrije in tehnološke baze v Republiki Sloveniji. Strategija predstavlja prvo tovrstno strategijo v Republiki Sloveniji in izhaja iz Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Namen Strategije razvoja obrambne industrije in tehnološke baze v Republiki Sloveniji je spodbujanje in krepitev slovenske obrambne industrije, njeno vključevanje v širše EU okolje in prispevanje h krepitvi Evropske obrambne tehnološke in industrijske baze (angleško European Defence Techological Industrial Base - EDTIB). Močna slovenska obrambna industrija bo trgu ponudila večjo razpoložljivost obrambnih proizvodov in storitev ter v skladu s svojimi zmogljivostmi krepila odzivnost EDTIB in pripomogla k zanesljivosti dobavnih verig ter oskrbe. Da bomo lahko spodbudili vključevanje malih in srednjih podjetij v mednarodni prostor in ustvarili enake konkurenčne pogoje, je potrebno povečati strateška vlaganja v ključna domača podjetja v obrambni panogi ter povečati vlogo države oziroma državnega vpliva na njihovo upravljanje. Za podporo učinkovitega razvoja nacionalne obrambne industrije je potrebno zagotoviti ustrezne oblike financiranja podjetij. Krepitev slovenske obrambne industrije je povezana s krepitvijo evropske varnostne in obrambne industrije. Tudi Evropska komisija je v letu 2024 predstavila prvo Evropsko strategijo za obrambno industrijo na ravni EU in predlagala ambiciozen sklop novih ukrepov za podporo konkurenčnosti in pripravljenosti evropske obrambne industrije. Ustanovljena bo družba (holding) z dejavnostjo vlaganja v projekte in podjetja z namenom podpore raziskavam in razvoju obrambne industrije, krepitve varnosti in povečanja odpornosti.

Vlada se je seznanila z Informacijo o implementaciji Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 na področju obrambnih izdatkov. Nova Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki jo je 12. junija 2025 sprejel Državni zbor Republike Slovenije, za izpolnitev zakonskih nalog, spoštovanje sprejetih mednarodnih zavez in razvoj potrebnih zmogljivosti Slovenske vojske, ki bodo omogočale njeno pripravljenost ter posledično prispevale k širši odpornosti, vključuje bistveno bolj ambiciozno projekcijo obrambnih izdatkov, ki naj bi 2 odstotka BDP dosegli v letu 2025 in se nato postopno povečali na 3 odstotke BDP do leta 2030. Gradivo sredstva prikazuje po dveh stebrih, in sicer 1. steber predstavlja sredstva za jedrne vojaške zahteve, 2. steber pa sredstva za investicije, povezane z obrambo, varnostjo ter odpornostjo – investicije dvojne rabe.